Pozdravljeni,

ta problem sem predstavila tudi na forumu Srednja leta – najlepša leta, bi pa rada še slišala vaše mnenje o tem.
Namreč problem mi dela partnerjeva mama, torej moja tašča. Živim pri njih v hiši, s tem da imamo ločeni gospodinjstvi. Že od nekdaj sta obadva govorila (tašča in tast) da kar sva midva skupaj kupovala, bodisi opremo za stanovanje, obleke, hrano,… , da je pač kupoval samo moj partner. Nekaj časa, bolj na začetku skupnega življenja me to sicer ni toliko motilo , sedaj ko pa sva skupaj že kar nekaj let in sem tudi sama veliko vložila v skupno stanovenje, nekaj so mi dali tudi moji starši oziroma so obema finančno pomagali, pa me te stvari motijo vedno bolj. O tem smo tudi že diskutirali, povedal jima je moj partner kako in kaj. Pri tem pa lahko rečem, da je tast zelo v redu človek, stvar je razumel, vendar tašča se obnaša še vedno tako kot da vse prispeva samo njen sin, tako tudi govori okrog sosedov, tako da sedaj posledično tudi vsi ostali tako mislijo in govorijo (vsaj slišati je tako, ker ga sprašujejo na isti način kot tašča).
S partnerjem imava tudi dva avtomobila, enega majhnega in že starejšega (tega so nama dali moji starši in je v bistvu še iz časov, ko sem hodila na faks in sem se z njim vozila da mi ni bilo treba na avtobus), za drugega večjega pa sva privarčevala sama (malo tudi na kredit, katerega plačuje vsak od naju približno polovico). In tega ta večjega sva dobila ravno včeraj. In potem ko sva ga pripeljala domov, takoj vsi okrog njega, pa koliko si dal zanga, zej maš pa res takega kot si si ga želel, itd. Na koncu mu pa še ONA čestita in reče: >Ja, da se boš srečno vozil

Drugače pa tašča dobro ve, da meni ni všeč da govori samo v ednini (ker sem pač že prej omenila, da smo o tem že diskutirali kako in kaj), ker takrat ko me dobi samo vedno vpraša v dvojini, npr. zadnjič je vprašala kdaj dobiva avto. Vedela je tudi v kateri kraj greva ponj, včeraj pa se je delala neumno in sina spraševala kam ga je šel iskat.
Res ne vem kaj naj si mislim o njej, ali so to samo starševske poteze, ali je ´žleht´ do mene in uživa, ko vidi da mi ni vseeno in me prizadene ali je ljubosumna, ker si je sin ustvaril svoje življenje. Slišala sem tudi enkrat, ko so mi pravili partnerjevi bratranci in sestrične, da me je pri njih opravljala, kakšna sem, da nisem nič samostojna, neodločna, da moram za vsako stvar vprašati njenega sina,…

Partner pa ima tudi še dva starejša brata, ki pa sta že odseljena in sta priženjena pri ženinih starših (ravno tako kot midva imajo svoja gospodinjstva).

Vem da je bolje da bi se požvižgala na te stvari, vendar sem bolj čustvena oseba in ne morem kar tako. Mislila sem da bi ji drugič ko me bo sigurno še spraševala v dvojini, rekla nazaj naj me zaradi mene ne sprašuje tako, naj raje reče kar v ednini, vendar je verjetno brez veze. Ne vem.

Spoštovana Sandra,
imate premalo samospoštovanja in tega si bo pač treba okrepiti.Povabite taščo v času ki ga VI izberete na obisk v SVOJO kuhinjo, povdarite, da ste veseli, da je prišla k VAM,, vprašajte jo, kako ji je všač VAŠA KAVA in v tem slogu dalje.Bodite vljudni, prijazni vendar ne servilni.Ob koncu ugotovite kako prijetno sta pri VAS klepetali in ji predlagajte, naj le še pride, ko boste VI imeli čas.