Tašča
Pozdravljeni,
S partnerjem živiva skupaj že nekaj let. Sva mlada, ravno sva dobila službo. Živiva pri njemu v zgornjem stanovanju, imava svoj vhod. Vendar pa imam problem in sicer s taščo. Ves čas rabi partnerja – naredi to in ono, on pa leti kot sneta sekira. Tudi ko me kam pelje ali pa kam greva se njej nekaj čudežno zgodi. Zelooo jo boli – umira. Naslednji dan pa niti sluha in duha o temu. On je tako naiven da ji vse verjame, jaz pa tako jezna da bi najraje kar vrgla kaj v steno. Razmisljam, da bi celo zvezo zacasno prekinila, tako zelo me to jezi.
Spoštovani,
zaenkrat sem le odobril vaš zapis. Če želite kaj vprašati, rešiti, spremeniti, lahko dopišete in bom odgovoril. Cilji so lahko različni. Da tašča spremeni vedenje, da partner spremeni vedenje, da vi ne čutite več tako intenzivne jeze, da se s partnerjem osamosvojita in gresta na svoje …
Lep pozdrav,
Uroš Drčić
Predvidevam, da si tako Bean ain zmedena, da niti ne veš kako zastaviti vprašanje.
Pač tašča se ne bo spremenila – ona je tako navajena, sinček pa od rojstva tako zdresiran. Vedno bo nekaj vsakič, ko ji bo dolgčas, ali pa ko si bo zaželela pozornost, ali se ji kaj ne bo dalo. Zdaj je “zdravstvena težava” vsakič, ko zadiši po “NE”, in bo stopnjevala do smrti – vprašanje čigave.
Vse bo: ne morem/ne vem, in večurno norenje okoli kakršnekoli malenkosti npr. (Moj osebni primer z mojo psihoMatko) bo imela kup praznih flaš, ki jih je sama nahordirala in se niso čudežno same odnesle v smeti, “defektna drajsačica pucačica” ni njenih misli prebrala pospravila za njo ampak “ubogala” in dala mir – potem pa sledi izbruh besa in maščevanje s psovkami, razbijanjem, jokom, obrekovanjem, izmisljevanjem itd.
Ali sprejmi, da tako pač je (spustila ga ne bo), ali pojdi v vojno za svojega tipa, ali pa odidi in drži pesti zanj. V vsakem primeru pa se nauči, da to obstaja in ne delaj istih napak – bodisi takšnih kot tvoja psihoTašča, bodisi kot tvoj partner.
Eni ljudje so resnično problematični in grozljivo uničujejo življenja vseh okoli sebe.
V vsakem primeru pa ne pasti v te blodnje – prej kot slej te norec potegne v norost,… če je 5x ali 500x hlinila zdravstvene težave imela jih bo le enkrat in vsakič se boste morali pretvarjati, da je “tokrat zares”, ker ko jih bo dejansko “igralka” imela, boste grdavži, ki zlorabljajo onemogle ostarele.
Če nameravaš ostati je fajn tudi kakšno dokumentacijo in dokaze imeti. V vsakem primeru pa ti želim veliko sreče, potrpljenja in trezno glavo. Ta vojna se ne konča niti po pogrebu.
Lp
Pozdravljena
Imam dve bivši tašči. Z obema sem se trudila in trudila.
Pri prvi sploh nisem zaznavala njene posedovalnosti, druga je bila pa grozljivka. Dobesedno.
Praviš, da sta mlada in da sta pričela s službo.
Čestitke.
Zdaj si pa zamisli, kaj si želiš v svojem življenju?
Nekega dne bosta imela svojo družino in morda otroka, ali več.
In tvoja tašča se ne bo nikoli spremenila. Ona bo za veke vekov ostala takšna, kot je – posesivna.
Naj ti samo namignem, da takšna ženska nikoli ni bila mati svojemu sinu, ampak ga je imela za partnerja. Pa ne govorim v fizičnem, ampak čustvenem smislu.
Naredila si ga je za svojega zaupnika, to kar bi ji naj predstavljal mož.
Vprašanje zate: ali ima tvoja tašča urejeno partnersko zvezo? Ali uživa s svojim možem/partnerjem, oziroma očetom tvojega partnerja?
Včasih so bili ljudje prepričani, da ločitev naredi veliko škode in se zaradi otrok niso ločili, po drugi strani pa so takšni starši živeli v nezadovoljnih odnosih in trpeli.
Tako si lahko mati ‘naredi’ svojega sina za zaupnika.
Priporočam ti, da v roke vzameš knjigi Marjana Košička: NE BOJ SE LJUBITI, s katero boš ugotovila, kaj in kako v partnerstvu.
Če mene danes vprašaš, ali se je splačalo vztrajati, ti rečem da NE.
Pa to ne pomeni, da obžalujem svoji pretekli zvezi. Sploh ne, saj sem pridobila ogromno življenjskih izkušenj.
Kar sem pa v preteklosti spoznala o sebi: da sem se preveč trudila za druge in premalo za sebe.
Glede na to, da sta še mlada, zdrava in brez družine: vprašaj se, pod kakšnimi pritiski bosta z družino, otroci in če kateri od vaju zboli. In, ali ti bo tvoja tašča takrat pomagala in boš imela sinergijo v življenju ali se boš pa borila in bojevala še njene bitke.
Ker veš, takšni ljudje ne prevzemajo odgovornosti za svoja dejanja, niti za svoje življenje in zmeraj so žrtve.
Želim ti obilo izkušenj in spoznanj ter čim manj naivnosti.
Preden pride do otrok v tej zvezi, se bo treba odločiti in partnerju postaviti ultimat – ali jaz ali mati in mu tudi opisati stanje, v katerem se nezavedno nahaja(ta). Mogoče mu dati za prebrati podobne zgodbe in jih z njim predebatirati. Če bo željan in sposoben narediti prelom in končno odrasti – čestitke. Sicer pa si že vnaprej izgubila. Tašča ne bo odnehala, četudi bi ji dejstva servirali na krožniku, saj se sina polašča s kožo in kostmi vred. Samo on bo lahko presekal ta bolni odnos in tvegal vse možne zamere in materina maščevanja v zameno za vajin ljubeč odnos in bodočo družinico. Nekateri ljudje pa se žal celo življenje “futrajo” s tem, da “žrejo” druge. Je lagodneje …