ko sem spoznala moževe starše so mi bili zelo vredu. Do takrat,ko sva se z možem preselila v njihovo hišo z namenom,da si urediva mansardo in greva na svoje. Tast in tašča sta še naprej živela v bloku,midva pa naj bi bila sama v hiši, ampak ni bilo tako. Tašča je imela veliko časa in je skozi hodila gledat kaj počneva. Nisva ji mogla v lasti hiši tega prepovedat. Ko bi imela saj svojo sobo,da bi se lahko umaknila. Prej ni nikoli prespala dokler se nisva midva vselila. Ona je zelo navezana na svoja otroka. Nobena ni dobra za njena sina. Skozi jo je skrbel kaj mu bom skuhala in če kaj sploh je. Motilo jo je tudi to če sem predolgo spala. Stikala in pisala je po najinih stvareh. Zelo sem si želela čimprej na svoje čeprav v mansardo. Tudi ta dan je prišel,ko sem zaklenila vrata in nobeden ni mogel,do naju. Kmalu sta se tudi tast in tašča preselila. Vrela sem,da nama ne more nič saj sva na svojem,pa sem se motila. Skozi je vsiljevala stvari,ki jih nisva želele se vtikala med naju. Enkrat sem zelo zbolela bilo mi je zelo hudo še zdravniki niso vedeli kaj se dogaja moja tašča pa pravi možu, ko je bil pri njej naj mi on pove tako,da ona ne bo nič kriva,da so to živci. Vedela sem ,da so to njene besede,ker mi je kasneje mož tudi priznav. Zamerila sem mu,ker se ni takrat postavil zame. On si mami ne upa nič povedat rajši se krega z mano,čeprav ve kakšna je. Kasneje sva še zvedela od zdravnikov,da po naravni poti ne bova mogla imeti otrok to je bil za naju res šok in sva se še bol umaknila,ker sva rabila mir. Ona je pa še naprej drezala v naju. Potem sva se odločila,da njegovim staršem pač poveva,da imava problem in da naju bosta postila pri meru. Ko sva to umenila je takoj vprašala: “KDO JE KRIL”. Mož ji je potem vseeno povedal,da ima on težave in da to naj ostane med nami,da tega ne želiva obešat na velik zvon. Midve sva se kasneje še pogovarjale o otrocih vse je bil dobro dokler mi ni rekla,da naj vzamem kakšnega otroka v rejništvo. Rekla sem ji naj mi takih stvari naj ne govori,ker še do posvojitve nisva prišla zakaj bi razmišljala o rejništvo. Takšne stvari me res prizadanejo. Ko smo lani imeli srečanje z moževimi sorodniki mi je njegova sestrična direkt rekla,da je zvedela,da ima mož probleme z neplodnostjo in da mu bodo že nekako pomagal. Takrat sem skori padla pod mizo. Za naju je bil spet hud udarec zame pa vso večjo sovraštvo do nje. To sem takoj rasčitla in ji povedala vse kar ji gre na zelo grt način. Kasneje nama je napisala pismo v opravičilo,da ni bilo namerno. Odnosi so se samo še krhali bila je velika napetost med nami. En dan me pokliče po tel, da si želi,da bi se razumel in jaz budalo spet povem,da je za mano postopek,ki ni uspel. Včer mi pa možev brat pove kako je jokala,da se nič ne vidimo, ker se umikava od nje. Nič drugega ni Pogreša samo svoja sinova, ki se ji nič ne posvetita. Sinova še,do sedaj ni spostila iz svojega gnezda. Midve,ki sva pa žene sva pa pri nejej izrinjene. Svoje otroke ljubi in ji noče dati. Koko ji naj še sploh zaupam. Zdaj si naj pa ne misli,da bom kar pozabila. Dala sem ji veliko priložnosti pa se jih žav ni držala. Zdaj si želi,da se vsi skupaj pogovorimo. Jaz sem svoje že povedala in ne vem kaj se naj še pogovarjam z njo. Ker je naju zelo prizadela in se ji še mož umika. Ne vem kaj naj naredim? Upam,da mi boste kaj svetovali. Hvala vam pa lep pozdrav

lep pozdrav! uh ob branju tvoje zgodbe so mi šli pa kar lasje po konci!!! najprej naj ti povem da mi je zelo zelo žal in iskreno in iz srca želim da se vama z možem vse zadeve čim prej porihtajo! in zakaj? zato kr sm mislila da mam samo jest tako grozno taščo pa vidm da so nekje še huje. no sej tud pri meni lahko še huje postane, na to sem pripravljena,ko si bova začela delati stanovanje na vrhu hiše. sem jo že dovolj spoznala da vem da bo ona hotela vse porihtati in vse pokomandirati in že zdaj mojemu dopovedujem da če se bo vtikala da tisti moment popokam kovček in čaw naj se potem ona vtika in naj živi z njo če hoče, zato ker moj je isti. noče se kregat z njo, lažje se z mano. tega ne razumem in nikoli ne bom, sploh pa zato ker ga hoče totalno obrati, ker je hinavska, ker nama popolnoma nič dobrega ne privošči, po mojem je ljubosumna name. tko da…..
jest ti svetujem, sploh pa če tvoj mož drži s tabo (moj fant z mano zelo redkokdaj potegne), da udarita po mizi in ji končno in dokončno postavita dejstva na krožnik, iz sebe povesta vse kar vaju moti in kaj ne in nej ženska ljuba dojame, da večno ne bodo to njeni sinovčki ampak da jih imamo zdaj pač me, da naj vas pustijo živeti v miru.

Pika hvala za tvoje mnenje! Preden si bosta začela delat stanovanje v mansardi probajta,če se le da naj napišejo na moža. Jaz sem sama rekla naj nama napišeta mansardo pa nista hotela. Napisala sta ,da ima mož to stanovanje v uporabi. Ko sva začela delat svoj vhod ni pustila,da pozidava stopnice,ker ne bo mogla do naju. Ni zmagala! Imava tudi svojo centralno, števc za elektriko in vodo. Še sreča,da imava svojo centralno,ker bi drugače naju zelo zebl. Kurit sta začela šele decembra. Tudi nabiralnik imava svoj, ker mi ne bo več po pomoti odpirala pošte! Vse ločita kar se da! Ko bosta začela delat svoje stanovanje si vse račune shranjujta. Mame sinov nas teško sprejmejo,ker se počutijo odrinjenje,ker smo sedaj mi na prvem mestu in ne one. Moja bi ga še sedaj pri 30 objemala poljubljala, če bi se ji pustu. Na jetra ji pa gre,če me mož v njeni prisotnosti začne poljubljat na lička in objemat in tako dokaževa,da nama ne more nič. Kar rečem svoji taščici nič ne zaleže. Vse hoče na lep način na verski bog ti bo pomagal! Ne ne bo mi sama si bom mogla! Pika tebi pa veliko sreče pa hvala ti za te besede

lep pozdrav beni

še enkrat pravim da ne morem verjet, vse kar si mi zdaj svetovala nazaj sva zaradi nje odločila da bo vse posebaj sploh pa kurjava ker če je moj letos ne bi plačal bi zmrznili, ona pa še tudi tolarja ni dala zraven! ej hvala ti tebi pa še enkrat vse vse lepo pa velik sreče očitno bomo tamlade enkrat mogle začet udarjat po mizi in svoje povedat,če ne ne bo nič! jest mam še ta problem, da ne vem kako zbrati pogum za to da bi ji kdaj kaj svojega povedala:))

Najprej je potreben miren, a temeljit pogovor med vama z možem.

Tvoj mož je tisti, ki mora dokončno doumeti, da ima zdaj svojo družino in mami na primeren način, pravim na primeren, a odločen način razložiti dejstvo, da ima zdaj svojo družino in postaviti mejo. To predvsem pomeni, da se pogovori z njo na njej razumljiv način, vendar brez kritike, obsojanja in obtoževanj.
Mejo je nujno potrebno definirati in ne popuščati. Pri tem bo verjetno potrebna potrpežljivost, vendar ostanita trdna.

Če vidiš, da vajine osebne skrivnosti ne ostanejo na varnem, potem jih pač ne povejta.

O tako življensko pomembenih odločitvah, kot je napr. rejništvo nihče drug nima pravice odločati, kot samo vidva sama.

Tašči lahko recimo rečeš, da boš razmislila o njenem predlogu, saj ni nujno, da takoj planeš, naj se ne vmešava.
Ima svoje razloge, da se tako obnaša, kot se in spremeniti je ne moreš, lahko pa spremeniš sebe in svoje odzive.

In prav to bi ti tudi rada svetovala.
Vzemi si čas zase, sproščaj se, delaj na sebi, poskrbi za svojo osebno rast.
Ugotovila boš, da je bolje, da ji odpustiš, da si tudi ti tista, ki lahko sprosti napetost in da imamo možnost izbire v svojih rokah.

Spremenimo sebe in spremenil se bo svet okoli nas.

Preizkušeno drži !

Srečno !

Nina*

Pozdravljena!

Zdi se mi, da bi morala za nekaj casa z mozem popolnoma pretrgati stike z njo, ker se mi zdi, da nate in na vajin odnos deluje izjemno toksicno. Pojdite vsak na svoj konec, ce se ne morete razumeti. S tem ni nic narobe. nasprotno – zdi se mi narobe vztrajati in slihtati zadeve, ce se ti samo ob njenem telefonskem klicu dvigne pritisk. To je moje iskreno mnenje.

Beni,

naštela bom nekaj tvojih stavkov :

Zamerila sem mu,ker se ni takrat postavil zame.
On si mami ne upa nič povedat rajši se krega z mano,
Takšne stvari me res prizadanejo.
zame pa vso večjo sovraštvo do nje.
To sem takoj rasčitla in ji povedala vse kar ji gre na zelo grt način
Koko ji naj še sploh zaupam
Zdaj si naj pa ne misli,da bom kar pozabila
Jaz sem svoje že povedala in ne vem kaj se naj še pogovarjam z njo.

Od ljudi na forumu pričakuješ, da ti bodo dali prav in obsojali tvojo taščo. Zdaj pa si še enkrat preberi svoje stavke zgoraj in videla boš, da je problem v tebi, čeprav ga nočeš videti.

Tvoj mož je pač še vedno mamin sinek, ki ni odrasel in ni sposoben normalnega partnerskega odnosa, drugače bi že postavil stvari na svoje mesto. Poleg tega bi svoji materi postavil tudi meje, ne pa da se gresta z njo neke igrice.

Najprej se vprašaj, kaj lahko TI storiš za boljše odnose (ne pa da samo čakaš, da te bodo drugi, s taščo vred, božali in trepljali). Mislim, da si zaslužiš točno tako taščo, da boš zmogla v odnosu do moža razrešiti, kaj mu je bolj pomembno v življenju.

NIHČE te ne more prizadeti, če ga zato ne dobesedno prosiš. Povej po pravici – si zmožna iti ta trenutek k svoji tašči, videti v njej normalo človeško bitje, jo objeti in potolažiti? Ne moreš enostavno pohoditi njenih čustev… Sprejmi jo vase, v svoje srce – na tebi je, da nekaj narediš za to, da se bosta s taščo zbližali (kar je tudi normalen medčloveški odnos).

Ne izsiljuj narave za otroka, dokler nisi razčistila odnosov z možem in taščo. Verjemi mi, da otrok ne prinese sprave, ampak v takih primerih samo dodatno breme in tudi sredstvo za izživljanje enega nad drugim.

Umiri se.. najdi v sebi dovolj ljubezni, da boš sposobna velikega koraka, da si boš zmožna odpustiti vse sovraštvo in jezo, ki sta se nabrala v tebi.

Srečno,

Amedea

Beni, ne daj se zmesti. Naj te ne prizadenejo besede Amadee-to lahko piše samo nekdo, ki vsega tega ni preizkusil. Saj je res, da človek mora biti prijazen, ustrežljiv in dober, ampak ravnanje tašč je lahko tako nenormalno, da še tako normalnega človeka(beri: snaho) lahko pripelje do nerazumljivih dejanj. Vem, da je lahko tudi obratno. Ampak, tašče imajo ponavadi več orožja v rokah, že samo s tem, da so starejše, starejši pa so ponavadi pametnejši itd. Tudi sama sem bila velikokrat v brezupni situaciji. Pomagalo mi je samo to, da sem poskrbela zase, da mi je bilo dobro, sorodnike sem pa odmislila, pa naj si mislijo kar hočejo. Če kdo želi biti prijazen, prav. Potem ga prav prijazno sprejmem in sem mu za to hvaležna. Če me ne mara, pa tudi prav. Mi bo pa tudi brez njega dobro. Glavo pokonci!

Beni,

spremeni se v svojem srcu ali pa še naprej trpinči sebe in tiste okrog tebe.

VSAK od nas ima IZBIRO. To bo samo TVOJA IZBIRA.

LP, Amedea

Draga Beni,

strinjam se z marsičem, kar je v odgovorih že napisano. Res je vaš partner preveč navezan na svojo mamo in verjetno zato “mamin sinček”. Res se vaša tašča vmešava v stvari, ki se je ne tičejo in še ni ugotovila, da njena sinova nista več mala otroka, temveč odrasla moška. Ona seveda ostaja njuna mama in onadva njena sinova, a njihov odnos in komunikacija bi se morali temeljito spremeniti. Zelo dobro je, da imate čim bolj ločeni stanovanji in prav je, da vaša družina živi svoje življenje, tašča in tast pa svojega. Šele to vam bo lahko omogočalo tudi zdravo medsebojno povezanost.

Vaša tašča je marsikaj naredila narobe oz. neprimerno, s premalo občutka in pozornosti. Večkrat vas je že prizadela z zelo neprimernimi besedami in obnašanjem. To je njena odgovornost in prav je, da ji postavite mejo: da poveste, kakšno njeno vedenje je za vas sprejemljivo, kakšno pa ne. Lahko ji zamerite, jo sovražite, se ne pogovarjate z njo … Vse to je vaša svobodna izbira, vprašanje pa je, kaj boste s takšnim čustvovanjem dosegli.

Verjamem, da vaša tašča kakšne stvari ni naredila namenoma, da bi vam škodovala, temveč je v njenem ravnanju premalo zavedanja in je ujeta v svoje življenjske vzorce. Ne želim jo opravičevati, saj se ne strinjam z njenim ravnanjem. Želim le osvetliti vso situacijo. Zato pozdravljam njeno željo po tem, da se pogovorite in predlagam, da ji greste naproti. Pravite sicer, da ste to že večkrat storili. Morda pa bi vseeno poizkusili še enkrat, tokrat malo drugače.

Svetujem vam, da se na pogovor z njo vnaprej pripravite – razmislite o tem, kaj v vajinem odnosu vam ni všeč, česa ne marata, kaj pogrešate. Potrudite pa se poiskati tudi kakšno njeno pozitivno lastnost oz. tisto, kar vam je pri njej všeč – gotovo je tudi kaj takega, le da na to niste pozorni. Naj bo pogovor odprt, iskren in sproščen. Izmenjajte si svoja pričakovanja, želje in potrebe ter s tem postavite ustrezno mejo, ki vas bo povezovala in prispevala k boljšim odnosom. V pogovoru uporabljajte tako imenovanje “jaz stavke”. Govorite o sebi, o svojih občutkih in čustvih, željah ter tašče ne napadajte in ne kritizirajte, temveč le povejte, kako vi doživljate njeno vedenje. Poizkusite ji razložiti, da sta njuna sinova sedaj odrasla in da je prav, da ju spusti v življenje k novim družinam, ki sta ju ustvarila. Da to ne pomeni, da jo sinova ne bosta več imela rada, da jo bosta še obiskovala, le da bi rada sedaj v miru živela v svoji novi družini (lahko tudi na takšen način, s katerim se ona ne bo strinjala, ampak to svobodo odločanja imata).

Še pred pogovorom s taščo bi bilo koristno, da se pogovorite z možem in najprej vidva razjasnita med seboj. Morda se tudi on ne zaveda dovolj, da je odrasel, da je sedaj v novi družini in da mora zaradi tega spremeniti tudi odnos s svojo mamo.

Vzemite vse skupaj kot izziv za osebno rast in skušajte zadevo rešiti v zadovoljstvo vseh vpletenih. Držim pesti za vas!