Kaže, da si se res dovolj potrudila in da je takšno stanje, kot je, dovolj dobro zanjo, ker ne zmore kaj več. Res, starejši smo večinoma vedno bolj čustveni in vase zaprti.
Imam le še en predlog zate – naj ti ne bo tako pomembno, kako se razumeta. Ko si se maksimalno potrudila – in to si se – se posveti sebi, najdi si kaj, kar te izpolnjuje in veseli (najraje bi rekla kupi si psa) in kar bo zapolnjevalo tvoje misli in pogovor in bodi zadovoljna sama s sabo. Saj gospodinjstvo ni tako pomembno, kot se ti zdi. Nujno delo je, najboljši čas pa pride, ko je opravljeno, in k temu moraš stremeti.
Ne misli toliko nanjo in bodi vesela, da se ona tudi trudi vsaj v tej smeri, ko gre za konec tedna ven. Lahko imaš čisto vest.

Mislim, da si tukaj končno povedala, kje je srž problema – namreč v tebi. Tašča je takšna, kot je, z dobrimi in slabimi lastnostmi, kot vsak med nami, ti pa jo doživljaš zgolj kot “grozno” osebo in vse pri njej te moti. Ali sploh lahko naredi kaj prav? Preberi še enkrat svoj opis situacije – če je tašča doma in pomaga, ni prav, če se umika in hodi po svoje, tudi ni prav. Saj ti sploh ne more ustreči! Karkoli naredi, vzameš za hudo in obrneš proti njej. Mislim, da si ti tista, ki se mora resno vzeti v roke in zamisliti nad svojim odnosom. Sploh pa, saj veš, vsakdo lahko spremeni le sebe.

bolje prva zamera kot zadnja. Tole z obzirnostjo dobro poznam. Vendar,s e v meni kuha jeza. tako da.. Menim, da je bolje, da se znaš prav skregat. To pomeni namreč, da jasno izraziš svoje želje in zahetve, brez žaljivk, vztrajaš pri svojem, da prideš do svojega… uh, še jaz moram delat na tem 🙂

Draga Maša,

veliko je bilo že napisanega, zato bo moje razmišljanje kratko. Menim, da bi bilo za vaše odnose najbolj zdravo, da čim prej začnete živeti v dveh ločenih gospodinjstvih. Uredite si svoje stanovanje s kuhinjo in vsem, kar spada zraven. V enem od svojih razmišljanj ste napisali, da bi vas to samo dokončno ločilo, mamo pa do konca strlo in da bi radi z njo normalno živeli. Sam pa mislim, da bi prav ločitev gospodinjstev pripomogla k boljšim odnosom, seveda ko bi se nanjo navadili in vzpostavili vsak pri sebi svoje notranje ravnovesje, ki sedaj zaradi skupnega gospodinjstva ni možno. Imam namreč vtis, da ste nezdravo navezani eden na drugega in zaradi tega tudi prihaja do trenj, nezadovoljstva in vsega, kar opisujete.

Če želite rešite takšno situacijo, se je treba najprej iz nje malo odmakniti, vzpostaviti v sebi svoje ravnovesje in čustveno samostojnost ter se nato zopet povezati z drugim, vendar na drugačen način. Ločitev je potrebna, da lahko nekoga ponovno srečaš. Verjamem, da bi se, če bi imeli ločeni gospodnijstvi, lahko mnogo bolje razumeli. Še vedno pa ste tako blizu, da se lahko vidite vsak dan, če želite.

Vse dobro vam želim!

Vredno poštenega razmisleka.
Hvala vsem za razmišljanja in “pogled od zunaj”.
Lep pozdrav, Maša