Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? Tamoksifen – Nolvadex

Tamoksifen – Nolvadex

Zanimajo me vaše izkušnje s Tamoksifenom. Na listku poleg tablet piše vse sorte in ne ravno vzpodbudne reči.

No, ker ti nobena od ta “mladih” bolnic ne odgovori, bom poskusila jaz, čeprav sem bila operirana že pred 10 leti in torej Nolvadexa ne jemljem že 5 let pa sem že malo pozabila kako je bilo. Predvsem se ne obremenjuj z napisanimi opozorili proizvajalca. Saj veš, da si s tem ko navede vse mogoče možne zaplete in interakcije samo ščiti svoj hrbet. Če boš šla čitat navodila in opozorila pri lekadolu ali aspirinu boš ugotovila, da navajajo ravno tako zastrašujoče stranske učinke pa ga vzamemo, ko ga potrebujemo brez pomišljanja.
Nič ne omenjaš Zoladexa. Ali to pomeni, da si že v meni? Če je tako, je to prednost, saj jajčniki proizvajajo manj estrogena in ni potrebno umetno zavirati njegovega nastanka. Jaz sem bila ob začetku jemanja Nolvadexa stara 52 let in že dve leti brez menstruacije. Najbolj mi je ostalo v spominu, da so se mi z začetkom jemanja zdravila vrnili vročinski valovi, ki pa so v dveh ali treh mesecih izzveneli, pa tudi pridobila sem kar nekaj kilogramov, ki pa so se tudi po par mesecih brez problema stopili. Vse ostalo obdobje jemanja je bilo brez problemov. Poznam kar nekaj sotrpink, ki so se zdravile z Nolvadexom pa nobena razen ene ni imela kakršnih koli izstopajočih težav. Pa še ta ena sumim, da je malo izkoristila zdravstveni sistem, ker je imela prave veze in ga je lahko, tako da je bila ves čas jemanja v bolniškem staležu.
Ti kar korajžno začni z jemanjem, le v začetku bodi malo bolj pozorna na reakcije tvojega organizma. Za spodbudo naj ti bo, da ima Nolvadex najmanj sranskih učinkov med vsemi zdravili za zdravljenje rakov.

Jaz lahko povem samo eno: s stranskimi učinki se naučiš živet, ni druge. So pa. Tako pri Zoladexu, kot pri nolvadexu.

Oj,
mogoče sem ravno te dni začela z meno 🙂
Imela sem (po moje samo preventivne) 4 kemoterapije in pred tem in pri prvi treh terapijah redno menstruacijo. Tudi med kemo tako kot prej in brez sprememb. V času četrte pa je umanjkala in morda je to moj začetek pri 44. letih. Kar se tiče vročinskih oblivov jih že pridno vadim tako, da bom čez dober teden, ko začnem z Nolvadexom že profi.
Predpisan pa imam samo Nolvadex dvakrat na dan. Ene pravijo, da jim je bilo zelo dolgo časa rahlo slabo in mene skrbi v bistvu samo to. Ker mi je bilo pri kemi to najtežje in vsakič je dalj trajalo.

Pod tole temo bi rada napisala, da naj tiste, ki uživajo Tamoxifen /Nolvadex, spijo v povsem zatemljeni temni sobi. Tudi cestne svetilke motijo produkcijo Melatonina, ki je pomemben za delovanje Tamoxifena. Kljub temu se substitucija Melatonina ne priporoča, ker lahko uživanje umetnega Melatonina, npr. v obliki tabletk na neprevidljiv način škodi in celó še bolj vspodbuja rast rakavih celic. Raziskovanja se nadaljujejo.
S tem se naj bi znanstveniki čedalje bolj bližali problematiki, zakaj dobijo nekateri ponovitev raka pod Tamoxifenom… Vsi recidivi se s tem ne bodo preprečili, nekateri si škodujejo drugače.
Vse dobro!

Jaz bom sigurno spala v zatemnjeni sobi.Pa še jesen se bo počasi začela takrat…in sama tema…

Tema bo samo, če bo elektrike zmanjkalo. Cesta pred hišo je super osvetljena, zato ponoči, ko vsake dve uri vstajam ni treba prižigati luči 🙂

Včasih se mi zdi, da beremo, poslušamo, izvemo itd. vse sorte “bučk”. Sami čudeži in odkritja, čakalnice na OI pa še vedno polne.

Jera5 , se popolnoma strinjam.

Malce več zdravega egoizma rabimo, to je vse. Manj prilagajanja drugim in postavljati sebe v prvi plan.
Zame bo to čudež 🙂

Zame je tudi čudež.Ampak že delam tako.Se dobro obnese na vsej črti.Pa še bolj bom!

Jera5, se popolnoma strinjam s tabo.
Ampak po drugi strani pa imam doma taščo, staro 85 let., ki živi samo za to, da drugim pomaga, streže, odnaša rit na vse mogoče načine. Pokojnino takoj razdeli med nas, obdrži samo toliko, da ni samo ob kruhu in vodi, privošči si takorekoč nič. Zdrava kot riba je zdaj večino dneva na njivi, kar pridela seveda spet razdeli med nas… Pred leti je sicer imela težko operacijo na srcu.. zdaj pa se zdi, da je z vsakim letom bolj zdrava. Njen moto je: jaz ne rabim nič, živim za druge. Pa sploh ni važno kdo pride mimo, za vsakega nekaj najde, če ne drugega pa 10 jajc.
Kadar premišljujem o sebi in o tem, kako naj živim, sem v dilemi: ali je bolje biti podoben njej ali je bolj prav ubrati bolj sebično pot. No ja, malo je odvisno od karakterja.. zato mi druga varianta bolj ustreza;) O ja..že pridno delam na inventuri prijateljev, ki to niso, stvari, ki jih ne potrebujem, dogodkov, ki me ne veselijo in poslovnih partnerjev, ki jim ne zaupam. Žal bomo o pravilnosti odločitev v teh (st)resnih trenutkih lahko debatirale šele čez nekaj let. Upam, da bomo rekle, da smo se odločile prav:))

Jera5, se popolnoma strinjam s tabo.
Ampak po drugi strani pa imam doma taščo, staro 85 let., ki živi samo za to, da drugim pomaga, streže, odnaša rit na vse mogoče načine. Pokojnino takoj razdeli med nas, obdrži samo toliko, da ni samo ob kruhu in vodi, privošči si takorekoč nič. Zdrava kot riba je zdaj večino dneva na njivi, kar pridela seveda spet razdeli med nas… Pred leti je sicer imela težko operacijo na srcu.. zdaj pa se zdi, da je z vsakim letom bolj zdrava. Njen moto je: jaz ne rabim nič, živim za druge. Pa sploh ni važno kdo pride mimo, za vsakega nekaj najde, če ne drugega pa 10 jajc.
Kadar premišljujem o sebi in o tem, kako naj živim, sem v dilemi: ali je bolje biti podoben njej ali je bolj prav ubrati bolj sebično pot. No ja, malo je odvisno od karakterja.. zato mi druga varianta bolj ustreza;) O ja..že pridno delam na inventuri prijateljev, ki to niso, stvari, ki jih ne potrebujem, dogodkov, ki me ne veselijo in poslovnih partnerjev, ki jim ne zaupam. Žal bomo o pravilnosti odločitev v teh (st)resnih trenutkih lahko debatirale šele čez nekaj let. Upam, da bomo rekle, da smo se odločile prav:))[/quote]

Hm, jaz sem skoraj kot tvoja tašča in mislim, da je treba bit malo egoističen. Ljudje se navadijo in pričakujejo ne glede na npr moje spremenjeno stanje. In takrat se jaz počutim malo neumno 🙂
Nikoli ne bom super egoist, ker to ni v moji naravi, toda učim se postavljati sebe v prvi plan.

Evo, da se vklopim v debato…jaz sem tudi vsem veliko pomagala in sedaj vidim, da se mi nič ne vrača od takih, ki sem jim pomagala…bolj mi pomagajo ljudje, katere sem spoznala zadnje leto in jim nisem nič pomagala……ja tudi jaz delam in inventuro in bom sedaj več energije vlagala v te nove ljudi, kot tiste, ki so ostali tam nekje. Veliko je takih, ki bi bili radi na tekočem z mojim stanjem, ampak kaj lepega pa ne bi naredili za mene, se ne spomnejo. Ja bom postala malo egoisticna in moja rit bo prva…..ja enim sigurno to ne bo všeč in bom verjetno postala čudna v njihovih očeh :). Predvsem bom iskala ljudi, ki me bodo filali z energijo..in jaz njih seveda :).

Zelo ti dam prav, Jera5, in te podpiram v tej odločitvi. Naj kakšna višja sila poskrbi, da bo trud poplačan z zdravjem!
Jaz bom pa morala nekaj narediti v zvezi s starimi zamerami. Zdaj, ko sem zbolela in vrtam vase, se mi zdi, da se nekaterih nisem znala (ali se ne znam) otresti. So še iz otroštva. Očitno imajo globoke korenine. Ena je že pisala o podzavesti… morda je pri meni ravno v tem problem. Hm, strokovnjaka bo treba vprašati, kajne;)

Evo mačke,ki je pisala o podzavesti.

Že dolgo delam inventuro pri sebi in sem se že zdavnaj poslovila od tistega “everybudy darling”!
Pa da vidite šok okolice ,ki se ne more sprijazniti s tem, da nočem biti več zmeraj na razpolago.

Imam že termin pri hipnoterapevtu,Kako se bodo stvari razvijale,vas bom seznanila.Upam,da sama
ne bom preveč šokirana nad tem,ko bom izvedela koliko smeti se mi je nabralo skozi življenje.

Lep pozdrav vsem
mačka

Je tudi odvisno od terapevta, če bo znal iti na vzroke.
Če bo dajal samo pozitivne sugestije, bo tiste “smeti” še bolj poklačil.
mačka, če bos poročala, odpri novo temo, bo zanimivo.

Ha ha ha, stare zamere. Jaz jih imam kar nekaj. Se pa poskušam ne ukvarjat z njimi. Zamera je zamera, nikoli ne gre stran. In ne poznam junaka, ki bi mi razložil kako zamero “odmeriš” in je potem vse ok. Pač ni ok in nikoli ne bo. Ne rabim pa ves čas misliti nanjo in se z njimi kot takimi ne ukvarjam. Predvsem zato, ker me spravljajo v izredno slabo voljo, tega pa trenutno res ne rabim.

Ja, odpuščanje je težak in zapleten proces, ki ga ne zmore vsak. Veliko sem prebrala na to temo, zato sem prepričana, da ti črvički, ki glodajo od znotraj naredijo veliko škode. So tihi in vztrajni, ne čutimo jih vsak trenutek, a so še kako prisotni. Na silo potlačeni so še bolj aktivni.
Tudi mene spravljajo v slabo voljo in prav to bi rada spremenila. Sama ne zmorem, tudi ne znam. Slutim, da sta ta črviček in rak v navezi, ki ne prinaša nič dobrega. O ja, dober terapevt zna.. le pot do njega je potrebno poiskati. In mu dati priložnost. Če v uspeh ne verjameš, pa niti ne poskusi. Bi bila res izguba časa in denarja. Privošči si tisto, kar te pomiri:))

Kdor išče, tisti najde. Če odpremo oči, najdemo mogoče tudi brez da bi iskali.
Zadnji čas se mi vse pogosteje pojavljajo dežavuji [Déjà-vu; deʒaˈvy], ki mi pomagajo razumeti nekatere vzroce.
Če bi verjela, da jih ni, se ne bi pokazali. In če jih ne bi hotela vedeti, bi jih ignorirala ali pa našla kak izgovor. Sama izbiram mojo pot.

Začela sem z jemanjem Nolvadexa. Bolijo me roke in noge.Čez dan manj, občutim pa ponoči.Ima še katera takšne simptome?

New Report

Close