Takoj po rojstvu
Dob’r dan,
kakšne pravne oblike sodelovanja starejše in mlajše generacije so v Sloveniji možne takoj po rojstvu otroka, ki se mu starši odpovedo?
Ali mora mamica izpolnjevati kakršnekoli pogoje (socialne, zdravstvene)
da bi lahko prepustila otroka drugim oblikam sobivanja mlajše in starejše generacije?
Kakšen je tozadevni predpisan postopek?
Pozdrave
MaRe
Samo v vednost naj vam povem, da je to forum kjer se izmenjujejo izkušnje na področju posvojitev in rejništva. Torej je ”nestrpno” pričakovanje odgovorov na vaša vprašanja malce nenavadno.
Če vas pa dejansko zanimajo ”konkretne” informacije pa je najboljše, da se obrnete na najbližji center za socialno delo.
Za to, da v porodnišnici ali že prej socialni delavki, ali psihologinji biološka mamica reče, da bo dala otroka v posvojitev ni nobenih pogojev. Porodnišnica se poveže s socialno službo in takoj poiščejo par, ki je pripravljen posvojiti otroka. Verjetno socialna služba in psiholog prepričujeta in upata oz. želita, da si bo mamica premislila.
Tudi finančno to nič ne stane.
Če gledaš samo s te plati; – finančno in pogoji.
spoštovani,
nemogoče je v enem stavku povedati, kar želite..če je bodoča mamica v stiski in sama, predpostavljam relativno odgovorna oseba, se bo že pred rojtvom otroka obrnila na CSD, kjer ji bodo dali potrebne informacije. Odpoved roditeljskih pravic je potrebno dati pisno in sicer oba roditelja. Tako da če tega ni, so postopki bolj dolgi in otrok ne gre takoj v posvojitev. Mamico to ne stane nič denarja, o psihični plati ne govorimo!
Tu je v ozadju veliko stisk, vsaka zgodba je drugačna, ne vem, zakaj bi vas to zanimalo, razen če niste v podobni situaciji ali kdo v vaši okolici. Ne gre kar tako, da bi si nekdo premislil in oddal otroka pač starim staršem, tetam, stricem…ali si še obetal neko materialno korist od tega! Za konkretne informacije se obrnite na CSD v vašem kraju.
Mamica (ali očka) odda otroka v rejništvo. V ta namen je v zakonu predvideno njuno soglasje…le jaz ne verjamem, da soglasja obstajajo.. vsaj za vse ne! Največkrat se “pozablja” ravno na očete.
Potem je tukaj še vprašanje umika soglasja, ki baje ni mogoče…tako starši, ki uredijo razmere, ne morejo več zahtevati otroka nazaj, ker jim ga sploh nihče ni vzel (imajo pa še roditeljske pravice, ki jih ne morejo udejaniti)…center pa vrnitvi zlahka nasprotuje…sodišča ne obravnavajo tožb za vrnitev, ker jim sploh ni bil odvzet…in ne vedo, kdo naj bi bil tožena stranka v primeru tožbe za vrnitev otroka.
Vprašanje pa je tudi, kako je mogoče kar soglašati, da se otrok odda, ni pa predvideno soglasje kam (h kateremu izvajalcu – kot je veljavno za vpis v vrtec, šolo, izbiro zdravnika, krst, ..) konkretno se ga odda. Starši otroke /rejence spustijo v sistem, ki pa od tu dalje ni dorečen in imetnikom roditeljskih pravic ne omogočajo več uveljavljanja teh pravic (hkrati pa jim niso odvzete, otrokom pa ni postavljen kdo drug, ki bi zakonito skrbel za njihovo dobro in njihove pravice).
V rejništvu ostanejo staršem vse roditeljske pravice in dolžnosti – le “odda” ga v rejo (soglasje)…če mu ga ne odvzamejo..v tem primeru pa gre brez njegovega soglasja(a tudi ohrani vse pravice in dolžnosti) … a tudi to je sporno: otroka odvzeti in oddati v rejo je namreč čisto odločanje o vzgoji in varstvu otroka, ki pa bi moralo iti po pravdnih postopkih (sodišča) in ne upravnih (CSD) … a saj je že jasno, da v primeru rejništva ne gre niti po upravnih – sploh po nikakršnih…
Gre za “hladno” obligacijsko pogodbo po kateri se o vzgoji in varstvu tega tujega otroka pogodita CSD in izvajalec rejniške dejavnosti!!!
-ignorantia iura nocet! ( nepoznavanje prava škoduje ). CSD so v službi države in kot taki pristojni, da te postopke urejajo. Kaj pa v primerih interventnega odvzema otroka? Nemogoče je, da bi sodišča to urejala. Upravni postopek ne pride v poštev.
Starši, katerih otroci so v rejništvu, ponavljajo stare vzorce in potrebujejo nekaj časa, da pridejo k sebi. Hočeš nočeš, največkrat-upam, da ne delam komu krivice so očetje zeeelo pasivni-situacijo je pa potrebno rešiti hitro. Mediacija bi se morala bolj uporabljati tako na CSD kot na sodišču.
Rešitev je nekje drugje:
– nekdo bi moral po uradni dolžnosti preverjati rejniške pogodbe- pa ne CSD kot dvostopenjski organ
– dolžino rejništva nujno omejiti-po preteku določenega časa bi moral otrok nujno v posvojitev ali dodeliti drugega skrbnika in slediti odvzem roidteljskih pravic
– zavarovati interese otroka – ko bi se pojavljali v primerih elementi kaznivih dejanj, zlorab ipd.,bi moralo sodišče odločati o tem otroku tudi kot dvostopenjski organ po uradni dolžnosti
za konec pa še:
vsi CSD ne počnejo nepravilnosti, oziroma ne ravnajo v škodo otrok
vsi rejniki niso slabi in ne gledajo le na denar
stvari niso zmeraj take, kot se zdijo-vsaka zgodba ima dve plati
POMEMBNI SO OTROCI-pozabljamo, da imajo tudi ti otročki širšo družino in možnost ukrepanja-pa se zopet povrnemo na prvi stavek!
KOt je rekla Kitty: na forumu želimo konkretna vprašanja, deliti izkušnje vseh, ampak z umestnimi komentarji! Lahko pa organiziramo okroglo mizo, blog ipd…in filozofiramo.
Moje izkušnje z rejniškimi zadevami so konktretno zelo dobre in tudi malo manj dobre-zamišljam si rejništvo kot res kratkotrajen ukrep in na drugi strani več posvojitev, pa bi bilo takoj bolje za vse! In zapomnite si: važni so le otroci in ne, kdo ima prav!
Pa lep pozdrav!
Jaz se ne nameravam z nikomer dogovarjat. Vsak pove kar misli. Temu so namenjeni forumi.
Želite konkretne odgovore odgovornih oseb? Obrnite se na csd. Tej namreč tukaj ne sodelujejo. Če se vam csd ne zdi dovolj kompetenten za odgovore na vaša vprašanja pa lahko vprašate kar na ministrstvo. Še vedno so vsakemu odgovorili.