TAKOJ PO PORODU DOMOV
zoe3 zelo ti bom hvaležna: [email protected]
gorenjka poglej zgodovino rojevanja naših starih mam itd…
stanujem nekaj minut od porodnišnice in mislim, da je nosečnost in sam porod nekaj naravnega kar bi se mi lahko zgodilo kjerkoli pa bi vseeno preživela. to nima nič z korajžo. rodila bom tretjič, nikoli nobenih komplikacij nisem imela in čutim, da je tako prav.
lp
HVALA SEM ŽE PREBRALA!
VEŠ TUDI MNENJA SAMIH ZDRAVSTVENIH DELAVCEV JE RAZLIČNA, AMPAK SEM MNENJA, DA SE MORA VSAKA MAMICA SAMA O TEM ODLOČATI. mOJ PARTNER SICER NI NAJBOLJ NAVDUŠEN PRAVI, KAJ PA ČE SE TI KAJ ZGODI, JA ČE SE MI KAJ ZGODI GREM PA NAZAJ NOTER.
TAKO, DA SAM ČUTIM, DA MI JE BIVANJE DOMA Z NADRAŽJIMI V VEČJO UTEHO IN DA SE BOM BOLJE POČUTILA DOMA KO SE LAHKO TUŠIRAM KOLIKOR HOČEM, USTANEM IZ POSTELJE KOLIKOKRAT HOČEM IN S TEM NE MOTIM NIKOGAR NPR. CIMER, TUDI MENE NIHČE NE MOTI… KAR SE TIČE JUTRANJEGA UMIVANJA DOJENČKA SEM TUKAJ JAZ ZATO, IN NE VEM ZAKAJ BI TO POČELA NEKA SESTRA IZ ODDELKA IN MI ŠE GOVORILA, DA LAHKO OTROKA PREVIJEM ŠELE KO BO STAR DVA DNI IN ME ZRAVEN ŠE KONTROLIRA POLEG TEGA ME COKLANJE TEH SESTER GROZOVITO MOTI IN OSEBNO MISLIM, DA SEM PRIJAZNA OSEBA ZATO ZELO TEŽKO SHAJAM Z NEPRIJAZNIM OSEBJEM KJERKOLI KAJ ŠELE V POPORODNEM OBDOBJU OD NEKE SESTRE, KI JE SAMO V SLUŽBI IN PO VEČINI, AH NE BOM KOMENTIRALA… ITAK PA PATONAŽNA PRIDE IN MOREBITNE NEPRAVILNOSTI POPEK, RUMENKASTA KOŽA ITD. OPAZI IN OPOZORI!
TO JE MOJE MNENJE IN KO BOM DOBILA POTRDITEV SVOJIH DOMNEV OD ZOE3 SE BOM DOKONČNO ODLOČILA. SEM PA ŽE SEDAJ TRDNO ODLOČENA DA GREM DOMOV LE V PRIMERU, DA BO ŠEL POROD LEPO SKOZI IN DA NARAVNO ZAKLJUČIM POROD BREZ KAKRŠNIHKOLI KOMPLIKACIJ.
LP
VMS
30T1D
Punce, v osnovi se najbrž vse strinjamo z naslednjim:
1. V Sloveniji ni mogoče roditi doma in se enako ne spodbuja okrevanja po porodu doma prve dni, ker (še) nismo razvili podpornega sistema (če gre kaj narobe), v mnogih državah pa tak sistem imajo in je tako porod doma kot ambulantni porod, o katerem se pogovarjamo, nekaj običajnega (na Nizozemskem zdrave ženske brez težav rojevajo doma).
2. Pri nas ta praksa šele prodira, tako da je v Lj in drugih porodnišnicah že več mamic “prebijalo led”; po mojih informacijah v Lj razmišljajo, da bi bil ambulantni porod ena od standarnih možnosti
Gorenjka in vse, ki se boste legitimno oglasile proti (vem, da je zadeva lahko zelo polemična), ne gre za “pogum”, gre za informiranost in dobro pripravljenost – takega koraka ne bi priporočila nobeni porodnici, ki se v popolnosti ne zaveda ali ne sprejema dejstva, da bo od trenutka, ko stopi z nekaj ur starim otrokom ven iz porodnišnice, SAMA oz. s partnerjem prevzela popolno odgovornost zase in za otroka. Tega ne bi proporočila prvorodkam, ker ne veš, kaj te čaka, kako deluje tvoje telo, ali tistim, ki so imele doslej pri oz. po porodu težave, ki bi se utegnile ponoviti. Tega ne bi priporočila mamicam, ki so med porodom npr. dobile kemična sredstva za lajšanje bolečin, ki prehajajo na otroka, saj lahko otroke te izloča iz organizma še več dni (ali tednov) in je najbrž bolje ga opazovati pod budnim očesom neonatologa.
Pri tretjem otroku sem se odločila za domov, razlogi so podobni kot pri vms:
– želela sem biti skupaj z družino (doma mož in dva fantka), to je bil ključni razlog, ločenost se mi je zdela velika ovira in nekaj nenaravnega za našo družino (prvič bi bila pa v porodnišnici 14 dni, tako sem bila zbegana!)
– pri nas je ležalna doma dolga (5dni) in že pri drugem mi je bilo grozno dolgčas, ni mi bilo niti do ležanja, pa sem bila prijazno zavrnjena, češ če bi dovolili eni, bi morali še drugim…
– motilo me je ropotanje ob 5h zjutraj, ko sem po neprespani noči (drugi otrok je imel že v bolnici žurke ponoči, potem se je doma lepo umiril) in dojenju na preozki postelji zaspala okoli 4h, ob 5h so rinili termometre, ob šestih pomivali po tleh in ropotali s skodelicami za čaj, ob 7h pa sem se morala povsem neprespana umit za vizito in zrihtat še otroka,…
– higiena doma je čisto nekaj drugega, lastna kopalnica, nekdo, ki ti popazi otroka ali pa ga v ležalniku neseš sabo na tuširanje
– ritem dojenja lahko vzpostaviš tako, kot želiš
– vedela sem, da zmorem in da si to zelo zelo želim zase in za vse nas
Doma sem imela urejeno pomoč (kuhanje, pospravljanje) in še moža, ki je v glavnem vodil ven večja otroka. To se mi zdi bistveno. Seveda pa sem potem prvi dan tudi že kaj malega postorila (oprala) in otroka sta bila tudi veliko z mano in dojenčkom, nisem dosti ležala, porod je bil lahek. Če bi morala ležati in bi potrebovala mir, bi bila domača scena morda moteča.
Odločila sem se, da želim si domov TAKOJ po porodu, če bo porod lahek in bo z mano vse vredu in če bo tudi z otrokom vse vredu, kar bodo potrdili zdravniki. Vse v redu z mamo pomeni dobro pregledana (cela!) posteljica, krčenje maternice, ne prehuda krvavitev… Vse vredu z otrokom pomeni lepe rožnate barve, dihanje bp, uspešno pristavljen na dojko, zdrav (pregledan tudi z uz)… Stanujem 5min peš od bolnice in bom lahko takoj ukrepala, če bo denimo postal zelo rumen ali bova menila, da je karkoli narobe. Dojenje mi ni delalo težav, prav tako noben otrok ni imel zlatenice razen nekaj običajnega rumenila.
Tako odločitev sem sprejela skupaj z možem (ki je bil sprva tudi proti, a se je strinjal, ko je videls zadevo na papirju, tedaj mi je verjel, da mislim resno in da vem, kaj delam). Sestavila sem svoj porodni načrt, ki sem ga (po moje prepozno) v porodni pokazala osebju. Prebrali so ga in so me opozorili, a podprli. Ton pisanja mora biti ustrezen, ne v stilu “jaz Micka, zahtevam, da me spustite takoj domov, ko rodim, ker jaz vse vem”.
V tretji nosečnosti sem prebrala vsaj dve dobri knjigi o nosečnosti in porodu. Mamicam, ki se zadovoljijo z branjem revij v prosti prodaji, kar sem v prvo prebirala seveda tudi sama, tega ne bi zelo priporočila.
Apropo Pušenjaku: sem vprašala in dobila tudi malce piker odgovor, da to delajo ciganke… Od zdravnikov ne morete pričakovati absolutne podpore, kajti tako ne morejo jamčiti ne za vas ne za otroka.Kar tako, brez znanj in pravih informacij in pretehtane odločitve, ne gre, vendar to po drugi strani tudi ne bi smela več biti odločitev, za katero se vljudno reče “pogumna”, v resnici pa si mislite “neumna”.
Ni mi žal, da sem se tako odločila. Doma nam je bilo lepo, rumenilo se je pojavilo enako kot pri prvih dveh, nič resnega. Vsi smo zadovoljni in – glede na to, da sem bila pred porodm v bolnici le pol ure, po porodu pa do vseh pregledov, ko sva ob 12h odšla domov – bi vsekakor ponovili.
Smo pa vseh vrst nosečnice, ene imamo raje tako, druge drugače. Vsaka se odloča zase, kar ji najbolj ustreza in tako, da se bo najbolje počutila. Takrat se boste odločile prav. Vsekakor pa je dobra komunikacija z osebjem porodnišnice pomembna v vseh primerih. Saj se vedno lahko zgodi, da bo treba nazaj. S tem ni nič narobe.
Sori, ker sem tako dolga.
Sem mati dveh otrok. Ko sem bila drugič noseča in sem obiskovala materinsko šolo v Ljubljani, nam je predavateljica-babica povedala, da če želiš po porodu domov predno ti dovolijo zdravniki, greš na lastno odgovornost. Če je karkoli narobe z otrokom, ga moraš peljati na pediatrično kliniko in ne nazaj v porodnišnico. Razmere na pediatrični kliniki pa so veliko slabše tako za otroka, kot tudi za mamico.
Draga Zoe3,
Prosim če lahko tudi meni pošlješ tvoj mail
Hvala v naprej
[email protected]
AP – tukaj bi imela repliko na tvojo izjavo, da če greš prej domov in da če je kaj narobe z otrokom, da moraš otroka peljati nazaj na pediatrično. Enako velja tudi, če greš normalno domov – torej v vsakem primeru velja – če je kaj po odpustu iz porodnišnice narobe z otrokom, ga pelješ na pediatrično, če pa je kaj narobe z mamo, gresta oba v porodnišnico (če mati seveda doji)
[email protected]
Prosim še meni, sem pa ravno tako v tretje noseča in glede na pričakovani naval v marcu razmišljam, d ače mi ne bi dobila svoje sobe (za plačilo seveda), da bi šla domov, če bi bilo kot je zgoraj opisano vse v redu.
Si pa ne predstavljam kako bi v naši lokalni bolnišnici to sprejeli.
Jaz sem napisala samo kako mislim jaz.Name vem,da so zdravniki usmerili veliko pozornosti,mogoče zato ker sem imela že dvakrat dvojčke in so se bolj bali,da bi šlo kaj narobe,da se maternica ne bi dovolj skrčila…Misel,da greš takoj domov je mamljiva a meni kar paše tistih nekaj dni crljanja…Ne me narobe razumet,s tem nisem mislila nič slabega.
Želim ti da se ti porod super izteče in da se ti želja uresniči.
lp,Evelina