Poročena sva 7 let, imava dva krasna otročka. Dobro se razumeva. Kje torej tiči problem?
Živiva v hiši njegovih staršev. Tu pa prihaja do problema oz. nenehnih sporov in tihe vojne. Mož je pred leti (v času pubertete) “dobil” očeta v postelji z drugo žensko. Tega sicer ni nikomur povedal, samo meni. Torej, ne ve mama (moja tašča), ne sestra (moja svakinja), vesta samo onadva in jaz, ker mi je mož povedal kot strogo varovano skrivnost pred leti, ko sva se komaj spoznala. Vse bi bilo navidezno ok, če ne bi prihajalo do sporov med možem in tastom. Moj mož mu to tako zameri, da ga ne prebavlja. Po drugi strani je pa tudi tast ful čudaški in prepirljiv, tako da se z njim ni problem skregati. Dežurni krivec za “vojno” v hiši je pa moj mož. Mene bo raztrgalo od vsega tega, ker vem, zakaj očeta sovraži. Tašča je pa seveda vedno na strani svojega moža, ker tako v teh 30-letnih zakonih mora biti, da ima vedno mož prav. Velikokrat si mislim, kako je trapasta, pomaga mi pa nič. Nenehni špetiri iz dneva v dan mi najedajo živce. Ne vem, kaj naj storim. Najraje bi se z družino preselila k mojim. Kaj predlagate?

Gresta lahko na svoje?

STARA SEM 53 let in lahko mi verjameš, da še kako dobro vem, da se živemu človeku lahko zgodi marsikaj. In pri vseh grozotah, ki jih mora človek dati skozi (da dočaka mojo starost), je to, da dobiš starša v postelji z drugo ena taka MALENKOST, da potem (KO nisi tudi sam več otročji) ena “mala malca”.
Seveda ni prijetno videti očeta golega, ker spolni akt, roko na rce, če ga gledaš pri drugemu, je včaasih bolj kot ne smešen (če sem milih besed)
Če vaš mož ni prevelik zakrknež- moralen, potem se z njim pogovorite, da bi bilo veliko huje, če bi oče nasilno pretepal ženo-njegovo mamo, otroke, če bi bil, če bi………………
Dejstvo je, da so naši starši ravno tako kdaj (bili) pod vplivom podivjanih hormonov kot njihovi otroci…….
Pa naj se spomni na tisti pregovor iz sv. pisma, ki pravi PA VRZI KAMEN, ČE SI SAM BREZ GREHA…….

Imam družino, 4 otroke, ne razmišljam o skokih čez plot, vendar skušam biti do napak sebe in drugih strpna…….

Spoštovana,

Več družin v isti hiši je križ, razen v primeru, da so vsi zelo strpni in da ni nerazvozlanih vozlov iz preteklosti kot je ta med vašim možem in njegovim očetom. Gre za neko tiho tlenje pod preprogo pometene energije, ki se ne more sprostiti in vašega moža verjetno potihem najeda že dolgo. Innenazadnje, kaj lahko stori? Če stvar oznani, lahko postane odgovoren za razbitje svoje primarne družine, če pa še naprej živi v lažeh, pa ga to prikrivanje tudi najbrž ne bo ravno osrečilo.
Kakorkoli že, menim, da bi se skupaj z možem morala preseliti kam drugam, če to možnost imata. Prepričan sem, da bi se tako on kot vi počutila nekako osvobojena.

Lep pozdrav in vse najboljše Vam želim,

Jani

Preseliva se lahko kvečjemu k mojim staršem. Je to rešitev? Zame prav gotovo, ker za vsako nesoglasje, do katerega pride v hiši, lažje rešujemo, če so v ozadju naši starši, kot pa tast in tašča. Ne vem pa, če je to rešitev tudi za mojega moža?!
Druga stvar je pa ta, da po toliko letih prav gotovo vse skupaj ne bo prišlo na dan, vsaj z njegove strani ne! Bi bilo mogoče dobro, da se vse skupaj izve???

Vedno lahko odideš, greš pač v najemniško stanovanje. Bolje si malo manj privoščiti in uživati, kot pa si privošiti brez užitka oz. s slabo vestjo (v tem primeru svoj odnos zapravljati zaradi drugih). Tvoj mož se mora čimprej razjasniti-odločiti se mora za tebe, zato se morata osamosvojiti, postaviti na lastne noge. Ker drugače bosta vse to breme prenesla na vajin odnos, ki bo pokleknil pod tem bremenom…

Draga Tokrat xxx!

Situacija, ki jo opisujete, je kompleksna in izziv za vse, ki ste vanjo vpleteni. Lahko si jo predstavljate kot skupno polje medsebojnih odnosov, v katerega vsakdo prispeva svoja čustva, besede, pričakovanja … in je zanje tudi odgovoren.

Kaj storiti? Vaš mož ima več možnosti, ki so jih predlagali tudi že ostali obiskovalci foruma. Odločiti se mora seveda sam, naj pa ima pri tem v mislih morebitne posledice za vse, ki so (ste) sovpleteni.

Po mojem je najbolje, da skuša vaš mož v sebi “predelati” dogodke, saj glede na napisano kar težko verjamem, da bi se o tem lahko pogovoril s svojim očetom. Lahko si mislim, da mu je bilo težko in ga je prizadelo, ko je kot pubertetnik svojega očeta našel v postelji z drugo žensko. Če se o tem z očetom nista nikoli pogovarjala, je svojo bolečino in prizadetost (vsak pubertetnik si želi ljubeče starše, četudi morda tega navzven ne kaže) potisnil v globino svoje psihe, kjer sta ostali nepredelani in se danes kažeta kot zamera, ki otežkoča odnos. Predvidevam, da je od tega dogodka preteklo že kar nekaj let, če sta poročena 7 let in vprašanje je, če bi bilo modro to stvar povedati moževi mami, sestri … Pri takšnih odločitvah je vedno dobro presojati zadevo z vidika vseh, ki bi jih kaj takega lahko prizadelo. Kakšno psihično korist bi imeli od tega, kakšno psihično škodo?

“Predelati” dogodke znotraj sebe bi pomenilo, da se vaš mož zave, da so dejanja njegovega očeta njegova odgovornost in ne moževa, saj gre danes za dve odrasli osebi. Predvidevam, da se o tem dogodku s svojim očetom ne želi pogovarjati in mislim, da tudi ni smiselno. Če pa ga zamera še vedno “drži”, naj skuša izraziti neprijetna občutka in čustva, ki so z njo povezana. Lahko jih pove vam ali jih napiše (pisanje intimnega dnevnika), pomembno je, da jih izrazi in sprosti. Lahko se namišljeno pogovarja s svojim očetom (si ga predstavlja v domišljiji nasproti sebe). Naj vaš mož tudi razišče, zakaj svojemu očetu tako zameri. Se mu zdi, da ga s tem kaznuje? Naj si ozavesti, kako s svojo zamero slabo vpliva na njun medsebojni odnos! Morda lahko svojega očeta vidi še v kakšni drugi luči, še s kakšnega drugega zornega kota. Naj skuša tudi čim manj “pogrevati” preteklo situacijo s svojim razmišljanjem. S svojimi mislimi lahko namreč samo še dodatno prilivamo olje na čustveni ogenj. Morda bo sčasoma spoznal, da želi očetu odpustiti. Odpustiti seveda ne pomeni pozabiti in tudi ne pomeni, da se z dejanjem drugega strinjamo. Vsekakor pa pomaga rešiti se preteklega bremena in je lahko korak v svetlejšo prihodnost. Seveda so ti koraki moževi, zato jih vi ne morete narediti namesto njega. Pri sebi lahko razmišljate le, kaj lahko vi narediti v smeri konstruktivnega razreševanja situacije.

Fizični odmik vaše družine od moževih staršev bi lahko pomagal pri prebolevanju neprijetnih dogodkov, najbolje bi seveda bilo, da bi bili povsem “na svojem”, morda pa je tudi stanovanje vaših staršev boljša rešitev od sedanje.

Predlagam, da si v knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca preberete članek kolega Braneta Krapeža “Zakaj zamerimo in kako odpustiti”. Najdete ga na spletni strani Šole čustvene inteligence: http://www.cdk.si/sci/cl_zakajzamerimo.htm

Vam in vaši družini želim vse dobro!