Šest let sva bila skupaj s fantom…zdaj sem dva tedna sama. Skupaj sva stanovala, iscem si novo sobico. Tako tezko je po teh letih ostati sam. Tako se navadis da je vedno nekdo ob tebi. Zakaj sva se pravzaprav razsla. Niri sama ne vem. Cudno ane. Zazelel si je oditi od mene, zazelel si je svobode..zazelel si je gostiln. No na zacetku najine zveze…je kr rad popival s prijatelji. Po kakem letu, sem mu rekla, da tega vec ne bom prenasala. Takrat se je spremenil in tega vec ni pocel. Vedno se mi je pa zdelo, da si je tega vedno zelel in da sem ga v bistvu prisilila v to, da ni tega vec pocel. Pac takrat je bilo tezko vsak vikend…spil je absolutno prevec..je bruhal..itd. Ne vem, nimam obcutka, da je mel mero. Zdaj pa si ocitno spet zeli tega, kar pac jazne prenesem. Naj povem se, datud njegov oci precej pije…danes nekoliko maj..je pa prihajal domov pijan, ko je bil moj bivsi se mlad. Zdaj se sprasujem, ce sem naredila napako, ko sem ga tako omejevala s tem. Ces da sem mu prepovedala druzenje s prijatelji. Jah, zmeraj ko je sel v gostilno je pil alkoholno pijaco..mislim, a je to normalno. A je vse kar se da s prijatelji pit alkohol? No, nazadnje sva se sprla..ko je sel v gostilno po sluzbi. Bila sem jezna..pa strah me je, da bi potem kasneje se vec hodil po gostilnah, ker takega zivljenja si zares ne zelim. Naj povem, da je znal biti sicer zelo ljubec, prijeten. So pa bili trenutki, ko je znal biti tudi zelo hladen. Vcasih sploh ni imel razumevanja za to, kar cutim. No, kolikor sem opazila, mu sploh ni hudo, da sva se razsla. Ceprav je se pred mesecem zatrjeval, kako rad me ima. Nisva se razsla sprta, stikov imava zelo malo. Ker imava se stanovanje. Vem, da moram cimprej oditi od tam. Zelo sem razocarana nad tem, kar se je zgodilo. Vedno sem mislila, da je on pravi. Cutim se krivo, da sem ga omejevala. Ne vem, morda sem kriva sama, morda ne..sem pa trenutno zelo osamljena in pac malo pisem…kaksna lepa beseda mi bo zelo prav prisla.
Pozdsravcek

Draga sovica!

Najprej te lepo pozdravljam in upam, da se danes že malo bolje počutiš. Vidim, da te je prekinitev dolge veze potrla in da pogrešaš bližino fanta, opažam pa, da si že med vajinim odnosom vedela, da tako ne more iti naprej. Tudi v pismu si napisala, da si takšnega življenja ne želiš. Drugače ti svetujem, da ne kriviš sebe za to, kar se je zgodilo. Dejstvo je, da tvoj bivši fant ni pripravljen na resno in odgovorno vezo, prepričana pa sem, da ti zaslužiš nekoga, ki bo vedno pozoren do tebe in ne bo iskal smisla življenja v ponočevanju.

Svetujem ti, da se ne zapreš vase in da podeliš svoje težave s prijatelji oz. tistimi, ki jim zaupaš.

Kar pogumno naprej, sem prepričana, da bo bolje.

Srečno!

Danila

Pozdravljena,

bila sem v podobni situacije pred leti. Jaz sem verjela da je zame konec sveta. Bila sem tako obupana da bi naredila vse samo da bi se lahko vrnila v čase ko sva bila skupaj in je bilo vse ok.
Nisem sploh prenesla misli da midva več ne obstajava. Ne morem povedat kako mi je bilo hudo. Celo oprostila sem mu vsa njegova pijančevanja in varanja. Zaprla sem se vase. Potem pa sem v eni knjigi prebrala da čas zaceli vse rane. Sem si mislila pri meni jih ne bo. Pa jih je. Prve tri mesece sem na naju premišljevala cele dneve nato samo pol…..dokler sem en dan ugotovila da pa tisti dan nisem pomislila na naju. In tako je čas res zacelil vse rane. Če sedaj pomislim me je groza da sem se pustila tako poniževat in da sem imela njega raje kot sebe!!!!!

Torej pojdi med prijatelje in imej rada samo sebi in lažje ti bo!!!!

In ne pozabi čas bo prinesel veliko lepega in boljšega!

Lp

Lora