TA PROKLETI HEROIN!!!
Ojla
Pišem ti zato ker si pač taprava bivša odvisnica, ki je dala udi 2 leti metadona čez tako kot jaz, Ravno 3 dni nazaj sem šel na subutex, in se šele danes počutim telesno ok, v glavi pa čist normalne stvari vidim, ki jih na opijatnima metadonu in horsu nimaš. Mene sam to ful zanima, kako je tebi na ntvoji dozi, a se splača ostati na tem,čeprav si malo pred menoj, a že poznaš odgovore na tista vprašanja katerih odgovorov sam ne poznam. Prosim piši mi na mail.
[email protected]
Lep pozdrav vsem, za zacetek.
Jaz pa sem imel podobno zgodbo tvoji… droge, propad totalni, bezanje pred problemi, in tako naprej. Sedaj je ze dve leti kar sem v komuni Don Perino Gelmini- comunita incontro, in problem ni premagat abstinenco ampak pol popolnoma prenehat in nadaljevat z zivljenjem, normalno kot ga zivijo ljudje brez odvisnosti.
Tako da ce te zanima kaj vec, pisi na moj naslov in se pogovoriva o tem, ampak najpomembneje je da ti ne obupas nikoli, ker lahko ponovno zaživiš, še bolje ker si spoznala, živela resnična brezna zivljenja in kdor jih premaga ceni zivljenje, zivi zivljenje….
VRJAMEM VATE
Sem bil 4 leta na heroinu, 100x sem hotel odnehat punca mi je pomagala pa ni šlo.. krize so take, rajš bi imel tumor v glavi kot pa odvisnost od heroina in ko nisem imel heroina sem po 12 urah znorel in šel iskat robo. zdaj sem ze 2 leti na metadonu in sem prišel z 160mg na 15mg… krize nimam vendar moram povedat da ko se ponoči zbudim nemorem zaspat…
Vso sreco vsem odvisnikom…. .
Drugim, ki so na forumu svetujem, da nikoli niti ne pomislijo na heroin ne, da bi se poskusili… RES zgubite službo, družino, punco, prijatelje… skratka VSE to sem napisal iz lastnih iskušen.
KER VSI PRAVIJO ENKRAT PA NIKOLI VEČ… TO JE RES (vendar v kakšnem smislu) ENKRAT GA PROBAŠ PA NIKOLI VEČ VEN NE PRIDEŠ.. TO JE RESNICA..
LP.
Se strinjam, Kodrlajsasti piton je tudi name pustil vtis, in tudi sicer se mi zdi Gradišnik eden najbolj nadarjenih pisateljev in prevajalcev.
Hkrati morda ni odveč omeniti negativnega vpliva, ki ga ima lahko na ranljivega mladostnika glasba ali knjige. Nebroj mladih glasbenikov je poseglo po heroinu, ker so ga ali ga še uživajo njihovi glasbeni idoli, vplivni bendi kot npr. Velvet Underground, in z iluzijo, da bodo inspiracijo za umetniške presežke našli v heroinu. Ob tem seveda ne pomaga dejstvo, da je glasbena industrija verjetno edina poklicna panoga, kjer je uporaba drog s strani izvajalcev tolerirana.
To seveda ne pomeni, da je treba mladostniku prepovedati poslušati Velvet Underground ali brati npr. Aleister Crowleya ali Burroughsa. Potrebno je umestiti takšna in podobna dela v primeren kontekst.
Sem mama odvisnika….pardon bivšega……danes ravno praznuje tretji rojstni dan….pravi da je dan……ko je po večletih…zadnjič vzel mamilo..njegov drugi rojstni dan……tri leta….dolga…kratka…kakor kdo vzame…predvsem pa naporna..za njega…za vse okoli njega…..pa vendar splačalo se je….ker še živi… in ponosna sem na njega….ponosno povem …to je moj sin…
Vsi….res vsi…..sami ne boste zmogli…rabite strokovno pomoč….pomoč domačih…..ne gre drugače…..poiščite jo…..
Hvala Projektu…..
ena mama.živjo,vesel sem da je vaš sin zdrav in čil.bi pa imel eno misel,ki sem jo napisal pred mesecem in ker sem 12 let jemal vse vrste drog mislim,da je odvisnik–pozdravljen–nikoli pa ozdravljen,kajti za to bolezen potrebuješ le”slab”dan in si jo spet nakopaš.kako vi mislite,sprejmem pripombe in odgovore,srečno.
++revolucion++
Beni…se strinjam…..z vsako razvado…grdo navado….je tako…..eni pač droge…drugi hrano…….tretji PC….cigarete…..ni zdravila……je samo volja…….in moč…..rečti ne…ne bom…….
Zato vem…..vsi vemo…..da je človek vedno na tankem ledu……da lahko vsak dan……obupaš in …poskusiš znova…..zato je…..ogromno dela na tem…..da nekomu zaupaš…..da mu v trenutkih krize,…..slabega dne….. želje….poveš in nisi sam………
Zdravo vsem odvisikom.Star sem 22let in sem ze 5let na tem sranju dobesednem sranju.Nikakor nisem nasel poti ven iz tega,ampak odlociti se mores preden pre globoko zabredes v tezave in probleme ki si jih nakoples s heroinom. S heroinom se pojavijo samo stroski,dolzan,laganje,izgubljanje zaupanja,manj vreden,izgubljanje prijateljev itd. Sam sem se odlocil da koncam ta zacaran krog in se resim iz tega. Ce se ne odlocis sam in si v to 100% ti ne bo mogel nihce pomagati. Ker dnevi kar letijo in se kar naenkrat spremenijo v leta in potem si tam ko si ne zeli biti nihce-NA DNU!! Kriza je pa resnicno obupna stvar in nekaj najhujsega na tem svetu potenje,tresenje,bolenje kosti,bruhanje, zapiranje vase itd.. Zato vas vse resnicno lepo prosim NIKOLI NE ZACNITE JEMATI TA PREKLETI HEROIN CE ZELITE SAMEMU SEBI DOBRO V ZIVLJENJU in si ustvariti zivljenje kot se rece ne pa obstati in propadati.ODLOCI SE IN RESI SE TEGA HEROINAPrekiniti vse stike z ljudmi, ki se ukvarjajo s tem in ki to jemljejo poiscite si en hobi,sport…vem da ne bo lahko in da vam ne bo do tega, ampak morete to naredititi za vase dobro ne za drugega.Kajti heroin je eno samo propadanje in bezanje pred RESNICNO LEPIM ZIVLJENJEM. srecno vsem odvisnikom in RESNICNO ZELIM RECITI TISTIM KI SE TO NISO PROBALI-NE POSKUSAJTE TEGA NIKOLI V ZIVLJENJU!!!!!!!!! By Lulcy
LP
Sem le ena izmed mnogih, ki so poizkusili to “hudičevo seme”. Začelo se je ravno tako nedolžno, kot če bi skadila cigareto. Prvič sem kadila na folijo, grozen okus. Drugič je kolega rekel da jaz lahko kadim, on se bo pa z iglo, ker mu drugače nič ne dela. In sem rekla ok, bom pa tudi jaz na iglo. In končalo se je po 7 letih uživanja heroina v žilo, od tega sem bila 6 let na zdravljenju (metadon, zadnje leto pa suboxone). Približno dve leti sem vsakodnevno uživala heroin s kokainom, po potrebi tudi metadon za vrtoglavih zneskih (za slabo leto sem porabila cca 30000 EUR).
Predvsem pa sem razočarana nad delovanjem takih centrov, ki delijo metadon in ostale nadomestke. Po metadon sem prihajala zadeta, ko je bilo treba napraviti test za prisotnost drog in če sem vedela da sem pozitivna sem pač rekla, da ne morem na vodo. Sicer pa je bil test le maksimalno dvakrat na leto. V bistvu pa je to ena izmed najbolših lokacij za nakup droge.
Ko sem videla, da tako resnično ne gre več, sem prenehala z kombiniranjem heroina, kokaina in metadona. Ko so me policisti odpeljali na 48urno pridržanje, je sledila še hišna preiskava. In potem preblisk.
Sledilo je dobesedno teženje na centru, da tako ne morem več. Da hočem počasi zmanjševati metadon, da hočem priti na nulo. Začeli smo z počasnim zmanjševanjem. Pojavljati so se začele nočne more. Sanje, da imam kepo heroina in bežim pred policaji, pred očetom, ki mi hočejo drogo odvzeti. Zbujala sem se premočena, imela sem zelo veliko željo po drogi, ki pa sem jo, še sama ne vem kako, uspela kontrolirati. In odgovor centra za zdravljenje odvisnosti na moje probleme je bil “bomo pa zvišal dozo metadona”. Mislm HALO?, jaz bi rada prenehala, vi pa meni da bomo zvišal dozo metadona? Pa nisem dovolila, doze nisem hotela povečati. Dogovorili smo se za manjšanje odmerka na 14 dni. Problem je nastal pri medicinski sestri, ki je delila in naročala metadon iz lekarne, kjer ga pripravijo. Gospa je pač pozabila sporočiti v lekarno, da mi morajo pripraviti manjši odmerek. In potem še njena napaka, ko mi je po pomoti dala 4-krat višji odmerek. Zamešala je flaške, jaz tudi nisem nikoli, ko sem spila metadon pogledala kolikšna doza je notri. Zjutraj pred službo na parkirišču na hitrco spijem, da me ja ne bo kdo videl. Po slabi uri se je začelo. Kot da bi bila zadeta, ampak to tako kot sem bila le malokrat. Ni mi bilo jasno, zakaj, kako… V službi so me čudno gledali, kaj mi je. Govorilo se je tako že prej, da sem narkomanka, po tem so se govorice povečale. Ko le nisem mogla biti več budna sem šla v avto, da zadremam za kakšno urico. Zbudila sem se malo pred koncem službe. Nič bolje. Komaj sem pripeljala do fanta. Kako njemu razložiti, da se res nisem zadela? Pogledam na flaško metadona, in vidim gor namesto 30mg 120mg. Takoj sem se spomnila na bolj grenek okus kot ponavadi, ki sem ga začutila zjutraj. Kličem na urgenco, povem kaj se je zgodilo. Sledi preventivni pregled, kjer so me zdravniki obravnavali kot da sem namerno spila večjo dozo. In odgovorna sestra se mi je le opravičila, kot da se ni zgodilo nič posebnega.
Zaradi nesodelovanja oziroma neopravljanja dolžnosti odgovorne sestre (pozabljanje na naročilo manjših odmerkov in zaradi tega večmesečni zamiki pri zmanjševanju odmerka) sem začela sama doma. Spila sem le polovico metadona. Preostanek naslednji dan. In ko sem prinesla sestri v ordinacijo kakšnih 10 doz metadona nazaj, me je začela jemati resno. Vendar se moji problemi ponoči niso prenehali.
Sledi novo naročilo pri zdravniku in ker nisem hotela povečanja doze smo se odločili za prehod na Suboxone. HVALA BOGU!! KONČNO. Čeprav je bilo 2-3 dni kar hudo, mi je uspelo. Po slabem letu jemanja suboxona sem sedaj 4 mesece brez zdravila, heroina nisem zaužila že dobro leto dni.
Počutim se super, razen občasnega depresivnega razpoloženja in slabe vesti. Skrbi me tudi, ker me čaka še sojenje zaradi kaznivih dejanj, ki sem jih storila v tem času. Vendar moram naprej, dan za dnem. Nadaljujem s šolanjem, delam. Trudim se kolikor se morem.
VSEM KI ŠE IMATE MOŽNOST IZBIRE – POLAGAM VAM NA SRCE, RECITE NE!! Slabih 8 let življenja je za mano, nabrala sem si ogromno dolgov. Ostala sem brez prijateljev, novih si niti ne iščem. Imam le fanta (ki mu ne morem vsak dan govoriti kaj vse me skrbi, tare..), starše, sestro. In se že počasi preneha. Čaka me še sojenje, že sedaj sem na pogojnem. Komaj sem se znebila občutka, da me vsi gledajo, ker sem bila narkomanka (ali sem še vedno?). Preganja me preteklost, slaba vest zaradi vsega. Vem, da ne morem spremeniti ničesar, pa si tako zelo želim… Vse bi dala za to.
Rada bi se zahvalila staršem, ker po vseh teh letih le niso obupali nad mano, sestri. Zahvala tudi mojemu sedanjemu fantu, ki me podpira, spodbuja. Čeprav ne razume ravno kaj preživljam v času depresije. On pravi naj se ne sekiram, a kaj ko to le ni tako lahko.
Mi pa le vsaj malo pomaga, da lahko tu napišem kar želim, da si vsaj malo olajšam dušo, srce.
Hvala
Pozdravljeni!
Tale tema mi je zelo zanimiva, če ne drugače, tudi jaz bom nekoč mama.
Če se vsakodnevno ozrem po ulici vidim kaj se dogaja. Moraš biti res slep ali pa ti mora biti vseeno. In jaz sem ena izmed tistih , ki jim ni vseeno. Seznanjena sem z raznoraznimi žalostnimi zgodbami heroinskih odvisnikov ,raznih sošolk in sošolcev, znancev, bivših prijateljev…kar hočem povedati je to, da nisem slišala za noben primer uspešnega zdravljenja.Reči pa moram tudi, da se mi ti ljudje prav nič ne smilijo.Žal mi je, da se človek ne more vedno oblikovati v močno osebnost in takim neumnim zadevam preprosto reči ne.Slej kot prej se vrnejo na stara pota in to je tisto , kar me skrbi.Mislim, da iz tega začaranega kroga ni izhoda in teba je da je nekaj naresti na preventivi.Pa ne mislite na to , da je treba vse dilerje pozapreti.Ta boj smo že zdavnaj izgubili.
Lpi