Maj je za nekatere najlepši mesec v letu, za alergike s senenim nahodom pa predstavlja začetek trpljenja. V maju začne cveteti večina dreves in trav, zato se pri alergikih pojavijo naslednji simptomi:

– draženje oči, ustne votline in nosu;
– solzenje, kihanje in voden izcedek iz nosu;
– glavobol, kašljanje, oteženo dihanje;
– razdražljivost, potrtost;
– izguba apetita, motnje pri spanju.

Očesna veznica in beločnica se vnameta in postaneta rdeči (konjunktivitis). Sluznica nosu oteče in nos se zamaši, zato težje dihamo.

Seneni nahod lahko diagnosticiramo na več načinov:

– po opisu simptomov
– z alergijskimi testi (kožnimi ali krvnimi)
– z alternativnimi metodami, kot je bioresonančna terapija.

Za lajšanje simptomov zdravniki svetujejo antihistaminike ali kortikosteroide, ki pa ne odpravijo vzroka za nastanek senenega nahoda. Akutne alergične reakcije pri senenem nahodu lajšajo tudi homeopatski pripravki in bioresonančna terapija.

Glavna vzroka za nastanek senenega nahoda sta:

1. Močna zakisanost telesa

Zaradi zakisanosti se poslabša prebava hrane, saj telesu primanjkuje encimov. V zdravem telesu se izloči približno 6 litrov prebavnih encimov, največ iz tankega črevesa, trebušne slinavke in žolčnika. Pri zakisanosti se količina izločenih encimov drastično zmanjša, prebava hrane se poslabša in v črevesju nastanejo alergije na hrano.

2. Alergije v črevesju

Za alergije na hrano, ki nastanejo v črevesju (na primer tipa IV), pogosto niti ne vemo. V črevesju pride do burne alergične reakcije, ki jo občutimo kot vetrove, drisko in spahovanje. Vendar prav te alergije, s t.i. navzkrižnimi reakcijami, povzročijo nastanek senenega nahoda.

Nekateri primeri navzkrižnih alergij:

pelodi trav – pšenica in ostala žita, ki vsebujejo gluten

pelod breze – paradižnik, krompir (in ostali razhudniki), jagode, češnje (in ostalo koščičasto sadje), lešniki

Vsi tisti, ki so občutljivi na pelode trav, bi morali paziti na svojo prehrano in se izogibati povezanih alergenov. Ne samo v času cvetenja trav, ampak tudi preostali del leta.

Seneni nahod se zelo poslabša, če uživamo živila z veliko histamina. Pri alergičnih reakcijah tipa I (seneni nahod, koprivica) se izloča histamin, zato sluznice srbijo, pordečijo in otečejo. Pri alergikih se absorbira tudi histamin iz živil in poslabša simptome pri senenem nahodu. Če je črevesje zdravo, telo histamin iz živil razgradi že v črevesju in sploh ne pride v kri.

Veliko histamina vsebujejo:

– kakav (čokolada)
– svinjsko meso
– vse fermentirane jedi (kislo zelje in repa)
– rdeče vino
– siri (čim starejši so, tem bolj so škodljivi)
– prekajene ribe in meso
– paradižniki
– morski sadeži (lignji, školjke)

Problematične so tudi jagode, saj preprečujejo prebavljanje histamina.

Vir: http://www.avita.si/bolezni/ta-nadlezen-seneni-nahod