Svetovni kongres gluhih v Madridu
Med 16. in 22. julijem se bo v Španiji v Madridu odvijal kongres gluhih.
15. kongres svetovne federacije gluhih je ključnega pomena za gluho skupnost kot jezikovno kulturno manjšino, ki je zaradi socialne izključenosti (komunikacijske ovire) toliko bolj ogrožena in na obrobju vsake skupnosti. Ob zaključku kongresa se predstavi tudi resolucija tega kongresa, ki jo nacionalne organizacije upoštevajo pri uresničevanju ciljev. Predavatelji glavnih tem so največji in najbolj usposobljeni gluhi in slišeči strokovnjaki.
Načelo kongresa je: “Človekove pravice skozi znakovne jezike”
Na kongresu bodo predstavljene ključne teme:
– lingvistika in kulturne pravice
– znakovni jezik
– izobraževanje
– tehnologija in dostopnost
– mentalno zdravje
– medicina, biotehnologija in etika
– države v razvoju
– ženske
– delovne skupine (mlade gluhe osebe, gluhi priseljenci, gluhe starejše osebe, gluhoslepi, gluhi s posebnimi potrebami, avtohotni ljudje in etične manjšine, državna vodstva, gluhi poslovneži).
Predavanja in delavnice bodo potekale po programu, ki je razporejen čez cel dan. Točna razporeditev bo znana najkasneje nekaj tednov pred pričetkom kongresa.
Več o tem najdete na linku:
http://www.wfdcongress.org/eng/version_text.php?categoria=Juventud
G. Redzepović se ne bo udeležil kongresa. Je rajši šel na zanimivo pot skupaj s košarkarji, na svetovno prvenstvo gluhih, na Kitajsko. Se pa ga bo udeležila 4 članska gluha ekipa Zveze, tolmać, snemalec, urednica TV PT in kdo iz društev. Tudi iz Zavoda za gluhe gredo – Petra Rezar in drugi in iz Združenja tolmaćev. Pestra izbira udeležencev, pač tisti, ki jim ne bo treba plačati iz svojega žepa.
Srećno pot in eno dobro bikoborbo v areni.
Kakšno funfcijo je imel Redžepovič na KITAJSKI,kaj je sploh delal,spomi se AVSTRALIJE.Redžepovič je bil slepi potnik kot vedno.Negov odhod se plača iz denarja ZDGNS ki je namenjen za programe za gluhe v Rrepublici Sloveniji.Pozanimaj se koliko je stal negov odhod na Kitajsko in kaj se lahko stem denarjem natrdi za gluhe otroke.Naj ti povem da za ta denar 20 gluhih otrok preživi v Kranjski gori 7 dni na počitnicah.Lepo te prosim.
A si vedel, da HIV pozitivni homoseksualci na Nizozemskem posiljevali moške.
Nizozemce te dni vznemirja novica, da je skupina HIV pozitivnih homoseksualcev omamila in nato posilila več moških ter jih tako namerno okužila s smrtonosnim virusom. Afera, ki polni prve strani vseh nizozemskih medijev, je prišla v javnost v sredo, ko je policija sporočila, da je pred dvema tednoma aretirala tri HIV pozitivne istospolno usmerjene moške, ki jih je več žrtev obtožilo posilstev in namerne povzročitve telesnih poškodb.
Obtoženi so žrtve privabljali preko spletnih klepetalnic, namenjenih spoznavanju istospolno usmerjenih. Potem ko so jih omamili, so jih spolno zlorabili, nekaterim pa so celo vbrizgavali okuženo kri. Policija je aretirala še četrtega moškega, ki je omenjeno trojico oskrboval s t.i. plesnimi drogami, kot sta ecstasy in GHB, sicer znan kot “date rape” droga.
Kot je povedal vodja policije v mestu Groningen na severu države Ronald Zwarter, sta dva osumljenca, stara 33 in 48 let, zločine že priznala. Kot motiv sta navedla vzburjenje, ki sta ga ob tem doživljala, poleg tega pa naj bi se s tem, ko bi se povečalo število okuženih s HIV, povečale tudi njune možnosti za nezaščitene spolne odnose.
03.07.2006
ZVEZA DRUŠTEV GLUHIH IN NAGLUŠNIH SLOVENIJE PROTI REVIJI MAG
Prispevek_Mag
Novinarsko častno razsodišče, skupni organ Društva novinarjev Slovenije in Sindikata novinarjev Slovenije (v nadaljevanju NČR), v sestavi Vili Einspieler (predsednik), Nada Ravter, Mojca Pašek, Špela Šipek in Davorin Koron (člani) je na seji 22. junija 2006, v primeru Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije proti reviji Mag razsodilo, da uredništvo Maga ni kršilo Kodeksa novinarjev Slovenije.
Primer: Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije proti reviji Mag
Revija Mag je v članku »Slepi potnik« v rubriki »Bulvar« objavila sliko sekretarja Zveze gluhih Aljoše Redžepoviča, poleg pa zapisala naslednje besedilo:«Sekretar Zveze gluhih Aljoša Redžepovič si rad privošči na njihov račun. Na olimpijske igre gluhih v Melbournu, je odpotoval že 27. decembra, čeprav so se začele šele 5. januarja. S seboj je vzel tajnico, tekmovalci pa zaradi varčevanja niso mogli imeti ob sebi trenerjev in tudi ne zapriseženega tolmača, ki je edini zmožen nevtralnega prevajanja. Nadomestil ga je Redžepovič sam, ko si je odtrgal čas od poležavanja na plaži.«
Po mnenju pritožnika je sporen že sam naslov »Slepi potnik«. Redžepovič v Melbourne, tako pritožnik, ni potoval tajno ali neupravičeno, saj je tja, kot pravi pritožnik, potoval kot član vodstva ter kot tolmač in prevajalec reprezentance. S tem naj bi po mnenju pritožnika revija Mag kršila 1. člen kodeksa, saj je po njegov omenjeni zapis netočen in žaljiv.
Glede odhoda pritožnik navaja, da je celotna reprezentanca, tudi Redžepovič, v Melbourne res odpotovala 27. decembra, vendar v tem ne vidi nič spornega, saj potovanje, kot navaja, traja dva dni, zaradi spremembe podnebja in priprav na tekmovanje pa je nujna aklimatizacija.
Mag je po mnenju pritožnika kršil 1. in 2. člen s tem, ko je zapisal, da je Redžepovič s seboj vzel tajnico.To po trditvi pritožnika ni res. Prav tako je po trditvi pritožnika neresnično, da tekmovalci niso mogli imeti trenerjev in navaja, da so bili v ekipi tirje trenerji in en terapevt. S tem naj bi revija Mag kršila 1.in 2. člen kodeksa, saj informacij niso preverili in tudi niso pridobili mnenja druge strani.
Pritožnik še navaja, da bi lahko novinar vse informacije preveril, saj je bila udeležba na igrah javno predstavljena in dokumentirana. Ker je novinar objavljal nepotrjene informacije, ki so po mnenju prtožnika zgolj ugibanja in špekulacije, naj bi novinar kršil tudi 3. člen kodeksa.
Pritožnik še meni, da je novinar kršil 2. člen kodeksa tudi s tem, ko je Redžepoviča prikazal kot človeka, ki svoj položaj izkorišča za svoje osebne koristi, čeprav je bil uradno predstavljen kot tolmač in prevajalec.
Novinar in uredništvo na očitane kršitve nista odgovorila.
Je pa NČR v postopku dobilo pričevanja in dokumente, ki so jih po lastni iniciativi poslali vpleteni tako z ene kot druge strani zgodbe.
Edvard Bogataj se je oglasil kot človek, ki je, kot navaja v pismu, pomagal novinarjem Maga. Zatrjuje, da članek v Magu odraža natanko to, kar se je dogajalo v Melbournu.Trdi, da je Redžepovič po svoje oblikoval reprezentanco in vanjo stlačil svoje ljudi, med njimi tudi svojo tajnico Biserko Bolta. Priložil je tudi fotografijo, na kateri je, kot trdi Bogataj, omenjena tajnica na letališču v Melbournu, kar po njegovem mnenju dokazuje, da je bila res v Melbournu od 29.12.2004 do vrnitve reprezentance v Ljubljano.
V Zvezi gluhih dejstva, da je na fotografiji Biserka Bolta, na poizvedovanje NČR niso niti zanikali, niti potrdili. Odgovorili so le, da so odpravo spremljali številni turisti, vendar pa Zveza ni bila plačnik teh stroškov. Kot dokaz so priložili tudi seznam uradno potrjenih udeležencev, na katerem omenjene tajnice ni.
Glede vloge Aljoše Redžepoviča kot tolmača Bogataj zatrjuje, da nima ne kvalifikacij, ne ustreznega spričevala in trdi, da v Melbournu v resnici ni imel dstopa do prizorišča in sklepa, da je bil res samo na dopustu.
V Zvezi gluhih odgovarjajo, da je Redžepovič vodja strokovne službe Zveze in da obvlada znakovni jezik, ki ga uporablja pri vodenju sej. Navajajo, da je končal usposabljanje na univerzi za gluhe v ZDA . Priznavajo, da zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika od leta 2002, določa, da morajo tolmači, ki tolmačijo gluhi osebi v postopkih pred državnimi organi izpolnjevati določene pogoje. Ker pa olimpijada ni državni dogodek, je uporabnikom prepuščena izbira oseve, ki jim bo dogodek tolmačila, navajajo v Zvezi gluhih.
Glede trenerjev Bogataj navaja, da so jih sicer res imeli, vendar pa ne vsi, kar potrjuje tudi seznam trenerjev, ki ga je poslala Zveza gluhih. Po mnenju Bogataja je bila vrsta udeležencev na poti neupravičeno, navaja pa še, da so še vedno neodgovorjena vprašanja o tem, kdo je plačal pot v Avstralijo devetim ljudem, ki niso bili na uradnem spisku potnikov, bili pa so tam.
Sklep: Novinarsko častno razsodišče ugotavlja, da uredništvo revije Mag ni kršilo 1., 2. in 3. člena Kodeksa novinarjev Slovenije.
Obrazložitev: Odgovornost za objavljeni tekst nosi uredništvo Maga, saj gre za nepodpisan članek. NČR je v postopku pridobilo dve različni pričevanji, iz katerih pa dejanskega poteka dogodkov ni moglo ugotoviti. O tem, da je bila v Melbournu tajnica, priča fotografija, katere avtentičnosti v Zvezi gluhih niso zanikali. Zapis, da tekmovalci s seboj niso mogli imeti trenerjev, je lahko razumljen kot neobjektiven, vsekakor pa ni neresničen, saj to potrjuje tudi uradni seznam trenerjev, iz katerega je razvidno, da atlet in plavalec trenerjev s seboj nista imela. Zato uredništvo Maga ni kršilo 1. in 2. člena kodeksa, ko je zapisalo, da je Redžepovič s seboj vzel tajnico in da tekmovalci s seboj niso mogli imeti trenerjev. Pritožnik ni argumentirano utemeljil, da je šlo v spornem prispevku za objavo nepotrjenih informacij in ugibanj, kar je razvidno iz dokumentacije, ki jo je pridobilo NČR. Zato je NČR ugotovilo, da uredništvo Maga ni kršilo 3. člena kodeksa.
NČR opozarja, da tovrstna praksa, ko novinar ne navede informacije ali mnenja druge strani, ni ustrezna in le zaradi dvoma o dejanskem poteku dogodkov – glede na dve različni pričevanji, iz katerih ni mogoče brez dvoma ugotoviti dejanskih okoliščin – častno razsodišče ni ugotovilo kršitev kodeksa.
Obnova postopka:
Postopek, ki je bil zaključen, in sta bila po njem izdana razsodba ali stališče NČR, se lahko obnovi na temelju predloga kateregakoli udeleženca v postopku. Udeleženec v postopku lahko zahteva obnovo postopka najpozneje eno leto od dne, ko je izvedel nova dejstva in dokaze, ki lahko vplivajo na spremembo prvotno izrečene razsodbe ali stališča. O predlogu za obnovo postopka odloča NČR, ki mora ugotoviti, ali obstajajo utemeljeni razlogi za obnovo postopka. Ponovni postopek prav tako vodi NČR.
V Ljubljani, 22. junija 2006
Vili Einspieler
Predsednik Novinarskega častnega razsodišča
Pogledal sem video posnetek na portalu ZDGNS,tiskovno konferenco po prihodu repezetance gluhih s svetovnega prvenstva,spet po starem Redžepovič naklada o košaki gluhih in zavaja javnost.Tiskovni predstavnik Pogačnik,ni dovolil da govori edini legalni predstavnik gluhih predsednik Športne zveze gluhih Slovenije Janez Slatinšek.Treba povedati da je šport gluhih v svetu organiziran tako da vso organizacijo izvajajo gluhi.Večina repezentanc gluhih imajo gluhe trenere.V zadnjih letih se šolajo in gluhi sodniki.To je trebal povedati Janez, katerem niso dovljili.Redžepovič se prav zaprav razume v košarko gluhih KOT MARICA V KRIV K…. .Edini slišeči ki so zaslužni za uspehe naših košarkarjev je profesor telesne vzgoje v Zavodu za gluhe v Ljubljan Svetlan Vujasin ki jih je naUčil igrati košarko in Bogo ki vodi trenige in skrbi za repenzentanco skozi celo leto.Brumen pride na gotovo in se sedaj baha na tiskovni konferenci,toliko je nesramen da niti ni omenal ni Vujasina ni Bogota.Naj jim bo če so bolani.
Odhod Redžepoviča na Kitajsko z košarkarsko repenzentanco ni nobena zvijača,to je psihiatriski primer bolanega človeka.Treba je pojasniti da Zveza za šport invalida Slovenije financira priprave in odhod vsih invalidov na mednarodna tekmovanja,seveda če izponijo predvidene kriterije.To se pravi da je nastop košarkarske repenzentance gluhih na svetovnem prvenstvu to leto financrala Zveza za šport invalidov Slovenije,ne pa Zveza gluhih,takšna so pravila.Zveza gluhih je financirala samo odhod Redžepoviča ki se vedno prislini gluhim in na njihov račun putuje po svetu.Ko pridejo nazaj skliče tiskovno konferenco na kater se izblebeta v imenu gluhih.Športnikom in predstavnikom gluhih ki so vodili vse priprave in nastop na svetovnem prvenstvu se ne da beseda da povejo resnico kako je bilo in kakšne težave so imeli.Potem se za en čas zve kaj je počel Redžepovič.To se ponavlja že vrsto let.Zato je primer putovanja Redžepoviča na Kitajsko in njegov nastop na tiskovni konferenci primer psihiatrije,ni nobena zvijača.