Svetovni dan ledvic

Svetovni dan ledvic

So vaše ledvice zdrave?
Ljudje imamo dve ledvici, ki ležita ledveno pod rebri ob hrbtenici. Vsaka ledvica je velika približno kot stisnjena človeška pest in je fižolaste oblike. Po človeškem telesu kroži približno 5 litrov krvi. Ledvice to količino v enem dnevu prefiltrirajo in očistijo kar 40-krat. To pomeni skupno 200 litrov, kar je količina, s katero bi lahko napolnili 200 steklenic ali 20 veder!

Ledvice s sečem iz krvi odstranjujejo odpadne snovi in odvečno vodo. So življenjsko pomemben organ, ki natančno uravnava vodno ravnovesje in ravnovesje kalija, natrija in drugih snovi v telesu.V njih nastajajo pomembni hormoni, ki spodbujajo kostni mozeg k tvorbi rdečih krvnih celic, uravnavajo krvni tlak in pomagajo pri ohranjanju zdravih kosti.

ZAKAJ SVETOVNI DAN LEDVIC?
Namen svetovnega dneva ledvic je ozaveščanje o življenjskem pomenu in vlogi naših ledvic ter razširjanje znanja, da je kronična ledvična bolezen pogosta in nevarna, vendar jo lahko uspešno zdravimo!

Svetovni dan ledvic praznujemo vsako leto drugi četrtek v marcu. Na ta dan se po vsem svetu v več kot 60 državah hkrati dogajajo različne aktivnosti ledvičnih bolnikov in zdravnikov, ki ozaveščajo ljudi, namenjene pa so preprečevanju nastanka kroničnih ledvičnih bolezni.

Če se z dejavniki tveganja za kronično ledvično bolezen ne seznanimo, bo število človeških življenj, ki jih izgubimo zaradi bolezni, povezanih z ledvicami, še naprej naraščalo. Zato ima razprava o ledvičnih boleznih, njenih zapletih in o srčno-žilni ogroženosti
ledvičnih bolnikov zagotovo svoje mesto tudi v inštitucijah, ki oblikujejo in spreminjajo zrdavstveno politiko. Od nacionalne ozaveščenosti in ustreznih preventivnih programov lahko pričakujemo pomembne koristi tako za bolnike kot za zdravstveno
blagajno.

Tiha, a usodna bolezen

Ledvične bolezni so pogoste, saj ocenjujejo, da ima v svetu vsak deseti odrasli človek eno izmed oblik kronične ledvične bolezni različne stopnje – a se tega zavedajo le redki posamezniki. Predvidevajo, da se bo število bolnikov podvojilo v naslednjem desetletju. Čeprav je v Sloveniji po nekaterih ocenah celo okoli 100.000 ljudi, ki naj bi imeli začetne znake kronične ledvične bolezni, pa na srečo le pri majhnem delu teh ljudi bolezen napreduje do odpovedi ledvic. Ti bolniki imajo samo dve možnosti: zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice. Z dializo se v Sloveniji zdravi okoli 1400 ljudi, 470 pa jih živi s presajeno ledvico.

Da imamo kronično ledvično bolezen, zdravnik zaključi, ko vsaj tri mesece v urinu bolnika testi zaznajo beljakovine ali kri ali če pri diagnostičnih preiskavah sečil, kot je na primer ultrazvok, opazi pri ledvicah nenormalnosti, tudi če le-te delujejo normalno. Beljakovine oziroma kri v urinu so znak mnogih ledvičnih bolezni, ki jih spremlja tudi zmanjšana očiščevalna sposobnost ledvic. Najpogostejši vzroki zanjo so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami, ki sta tudi najpogostejša vzroka srčno-žilnih bolezni.

Pri večini ljudi zvišanega tlaka sicer ne povzroči bolezen ledvic, pri ledvični bolezni pa je to lahko edini znak zanjo. Zelo visok in neurejen krvni tlak (maligna hipertenzija) je lahko vzrok končne ledvične odpovedi, ki potrebuje nadomestno zdravljenje z dializo ali presaditvijo ledvice. Zvišan krvni tlak je zelo pomemben pri vseh bolnikih s kronično ledvično boleznijo, ker vodi v nadaljnje poslabšanje delovanja ledvic, in to ne glede na osnovni vzrok ledvične bolezni. Zvišan krvni tlak je prisoten pri 80 ali celo 90 odstotkih bolnikov v končni fazi ledvične bolezni.

Na poslabšanje delovanja ledvic pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo vplivajo številni dejavniki. Na nekatere, kot so spol, starost in genetski dejavniki, ne moremo vplivati, krvni tlak pa sodi med tiste, na katere lahko vplivamo. Številne raziskave so dokazale, da je pri preprečevanju poslabšanja delovanja ledvic najpomembnejše prav znižanje oziroma ureditev krvnega tlaka. Vrednost, ki jo želimo doseči, je 130/80 mm Hg, če pa so v urinu že beljakovine, pa 125/75. To je včasih težko doseči in mora bolnik ob spremembi življenjskega sloga jemati tudi več vrst ustreznih zdravil.

Kaj povzroča kronično ledvično bolezen?
Najpogostejši vzroki kronične ledvične bolezni v 21. stoletju so sladkorna bolezen, zvišan krvni tlak v povezavi z aterosklerozo in žilnimi okvarami, ki sta tudi najpogostejša vzroka srčno-žilnih bolezni. Večje tveganje imajo starejši nad 65 let, moški, kadilci, osebe s prekomerno telesno težo in tisti z zgodovino ledvične bolezni v družini. Med bolniki pa tisti s sladkorno boleznijo, nezdravljenim visokim krvnim tlakom, aterosklerozo, in dolgotrajnimi srčnimi in žilnimi boleznimi.

Kako ugotovimo kronično ledvično bolezen?
Ugotovimo jo s preprostimi laboratorijskimi preiskavami, ki jih naredimo v zelo majhnem vzorcu krvi in seča. V krvi določamo koncentracijo kreatinina na podlagi katerega lahko izračunamo ledvično delovanje. V seču pa ugotavljamo prisotnost rdečih krvničk in beljakovin, ki sta glavna znanilca ledvične okvare.

Želite preveriti vaše znanje o ledvicah in boleznih ledvic? Sodelujte v KVIZU: http://www.dlb-ljubljana.org/images/stories/datoteke/zgibanka.pdf

Kakšne so posledice kronične ledvične bolezni?
Najhujša posledica je slabšanje ledvičnega delovanja, ki povzroči popolno odpoved ledvic. Odpadne snovi, ki nastajajo med presnovo in se sicer izločajo skozi ledvice, bi se hitro nakopičile v telesu in povzročile smrt.

Druga huda posledica je prezgodnja smrt zaradi pridruženih srčno-žilnih bolezni. Tveganje za smrt zaradi srčno – žilnih bolezni je pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo 10 krat večje kot pri bolnikih, ki imajo zdrave ledvice.

Pomembna zapleta napredovale kronične ledvične bolezni sta tudi slabokrvnost in bolezen kosti, ki ju lahko uspešno zdravimo.

Kdaj govorimo o anemiji pri kronični ledvični bolezni?
Slabokrvnost (anemija) je močno povezana z napredovalo kronično ledvično boleznijo, ker ledvice pomembno sodelujejo pri nastajanju rdečih krvnih celic. Slabokrvnost pomeni pomanjkanje rdečih krvnih celic – eritrocitov, ki s hemoglobinom v krvi prenašajo kisik od pljuč po celem telesu. Brez kisika telo ne more dobiti dovolj potrebne energije, zato nastopi utrujenost in slabotnost. To vpliva na zmanjšano kakovost življenja, slabokrvnost pa povečuje tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih zapletov.

Kakšne so možnosti zdravljenja bolnikov, ki jim ledvice ne delujejo?
Možnosti zdravljenja so nadomestne metode: čiščenje krvi z umetno ledvico, tako imenovano trebušno dializo ali presaditev ledvice. Na svetu se zaradi popolne odpovedi ledvičnega delovanja zdravi več kot 1.5 milijona ljudi. V Sloveniji imajo možnost zdravljenja vsi bolniki, ki tako zdravljenje potrebujejo.

Kaj lahko naredimo sami za zdrave ledvice?
Najpomembneje je, da se zavedamo možnosti ledvične bolezni tudi v primeru, da nimamo nikakršnih težav. Bolezni ledvic pogosto potekajo tiho, brez znamenj. Tudi pri ledvičnih boleznih je pomembno izboljšanje življenjskih navad; prenehanje kajenja, zmanjšanje prevelike telesne mase, omejitev vnosa soli na 5g dnevno, uravnotežena redna prehrana in redna telesna dejavnost.

Bolnikovo aktivno sodelovanje pri zdravljenju ugotovljene kronične ledvične bolezni je ključno za uspešen potek zdravljenja. To pomeni upoštevanje navodil in priporočil svojega zdravnika, redno jemanje predpisanih zdravil. Tako je možno doseči cilj zdravljenja kronične ledvične bolezni – to je upočasnitev slabšanja ledvične funkcije in zmanjšanje možnosti okvar drugih organov (srce, žile, kosti, osrednji živčni sistem).

Najpomembnejši ukrepi zdravljenja so vzdrževanje normalnega krvnega tlaka, ustrezne ravni krvnega sladkorja in holesterola, preprečevanje bolezni kosti in zdravljenje anemije. Ledvice so del srčno-žilnega sistema zato velja preprosto splošno pravilo: vse, kar je koristno za srce, torej za srčno-žilni sistem, je koristno tudi za ledvice.

Želite izvedeti ali imate povečano tveganja za kronično ledvično bolezen?
Za kronično ledvično boleznijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost in spol. Določene skupine ljudi imajo vendarle povečano tveganje za razvoj bolezni. Mednje spadajo ljudje:

* s sladkorno bolezenijo (tipa 1 in 2),
* z dolgotrajno zvišanim, nezdravljenim krvnim tlakom,
* s kroničnim popuščanjem srca,
* z žilnimi boleznimi (miokardni infarkt, kap, angina pektoris, periferna žilna bolezen),
* z ledvičnimi kamni,
* z zgodovino ledvičnih bolezni v družini,
* starostniki.

Želite izvedeti kateri so znaki kronične ledvične bolezni?
Kronična ledvična bolezen (KLB) je bolezen, ki poteka tiho, običajno brez bolečin in dolgo tudi brez jasnih simptomov ali težav. Kljub temu so morda opazne naslednje težave in znaki:

* otekle oči in obraz, posebej zjutraj,
* otekle noge in gležnji,
* ledvena bolečina, ki ni povezana s telesno aktivnostjo,
* rjav ali krvav seč,
* pekoč, dražeč občutek ali bolečina med odvajanjem seča,
* pogostejše odvajanje seča, zlasti ponoči ali zmanjšano odvajanje seča, ki ni sorazmerno s količino popite tekočine.

Z napredovalim slabšanjem ledvičnega delovanja se lahko dodatno pojavijo težave, kot so: utrujenost in pomanjkanje energije, težave s koncentracijo, slab apetit, motnje spanja, mišični krči ponoči, suha, srbeča koža. Pomembno je vedeti, da se lahko zgoraj navdeni bolezenski znaki in težave pojavljajo tudi zaradi drugih bolezni. Le zdravnik lahko ugotovi njihov pravi vzrok!

Če sodite v katero od skupin s povečanim tveganjem za kronično ledvično bolezen ali ste pri sebi opazili katerega od navedenih znakov, se oglasite pri vašem zdravniku, da oceni ali potrebujete preiskavo ledvic.

POMAGAJTE PRI OZAVEŠČANJU O BOLEZNIH LEDVIC

Na svetovni dan ledvic, ki ga letos obeležujemo 12. marca, bomo pri Zvezi društev ledvičnih bolnikov Slovenije v sodelovanju z drugimi zdravstvenimi strokovnjaki pripravili vrsto aktivnosti, s katerimi bomo ljudi ozaveščali o kronični ledvični bolezni in opozorili na potrebo po zgodnjem odkrivanju te bolezni, saj lahko s tem njen razvoj, ki lahko vodi v končno odpoved ledvic, upočasnimo.

Geslo svetovnega dneva ledvic je »Kronična ledvična bolezen je pogosta, ogrožujoča, vendar jo lahko zdravimo!«. Letos v okviru tega dne posebno pozornost posvečamo krvnemu tlaku, saj je lahko zvišan krvni tlak vzrok pa tudi posledica kronične ledvične bolezni.

Da bi javnost seznanili s problematiko kronične ledvične bolezni, bodo v četrtek, 12. marca, prostovoljci društev ledvičnih bolnikov, medicinske sestre, ki delajo z bolniki z ledvičnimi boleznimi, in dijaki srednjih zdravstvenih šol v večjih trgovskih centrih v Sloveniji od 9. ure dalje na informativnih točkah mimoidočim na voljo za podatke o ledvični bolezni. Obiskovalci bodo lahko izpolnili kviz, s katerim bodo izpopolnili znanje o ledvicah in njihovem delovanju. Kot novost bodo lahko izpolnili tudi vprašalnik, ali morda sodijo v skupine prebivalstva z večjim tveganjem za razvoj ledvičnih bolezni. Izmerili si bodo lahko krvni tlak, saj sta prav nezdravljen zvišan krvni tlak in sladkorna bolezen najpogostejša vzroka za razvoj kronične ledvične bolezni.

Letos prvič bodo na ta dan podobne informativne stojnice v nekaterih zdravstvenih domovih po Sloveniji pripravile medicinske sestre, zadolžene za zdravstveno vzgojo. Informativno stojnico bodo na Prešernovem trgu v Ljubljani postavili tudi študentje medicine, ki delujejo v okviru Društva študentov medicine Slovenije. Ves marec se bo na informativnih zaslonih v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah vrtel film o delovanju ledvic, prav tako bo obiskovalcem zdravstvenih ustanov na voljo informativno gradivo o ledvicah.

Tudi vi lahko aktivno sodelujete pri aktivnostih ob svetovnem dnevu ledvic. Pomagajte ozaveščati druge o pomenu zdravih ledvic in o posledicah kronične ledvične bolezni. Udeležite se aktivnosti in dogodkov, ki so organizirani v vaši bližini. S sporočili ob svetovnem dnevu ledvic seznanite čim širši krog sorodnikov, prijateljev in znancev. Morda boste komu še pravočasno pomagali.

Zanimive povezave:
http://www.dlb-ljubljana.org/index.php?option=com_content&task=view&id=31&Itemid=42
http://www.ezdravje.com/si/srce/tlak/ledvice/
http://www.zveza-dlbs.si/

Oglejte si kratek video posvečen svetovnemu dnevu ledvic: http://www.worldkidneyday.org/