Pozdravljeni,

pri gradnji dvojčka je investitor vgradil vhodna vrata s svetlobno širino 81cm, zidarska odprtina je 106cm širina vrat (z okvirjem pa 99cm). Meni osebno in po pregledu z svojim nadzornikom, sva oba mnenja da so vrata glede na zidarsko širino zelo ozka. Tudi na pogled so vrata zelo ozka. Zanima me ali je določen, kje kakšen standard oziroma pravilnik gradnje glede na zakonodajo kakšna mora biti najmanjša svetlobna širina vhodnih zunanjih vrat.

Sam sem preveril že pri proizvajalcih (katerim je ta širina) neprimerna za vhodna zunanja vrata, v kolikor bi to bila vhodna stanovanjska vrata v kakšnem bloku ipd. bi zadeva bila drugačna. Hkrati sem pregledal zakonodajo, pa noben pravilnik ne določa standardov glede svetlobne širine, razen pravilnik o univerzalni gradnji, ki pa je dvoumen in si ga investitor razlaga sebi v prid, da je ta pravilnik zgolj in samo v veljavi za javne zgradbe.

Sicer se z investitorjem da lepo pogovarjati, vendar pri menjavi vrat ne odstopa in smatra da so vrata po projektu takšna kot morajo biti. Projektant je vrata predvidel 100cm. Razumem tudi investitorja, ki ne želi menjati vrat, ker bi mu potem ena vrata ostala, za katera sem mu ponudil odkup po nižji ceni.

V glavnem ali je kak strokovnjak za gradnjo enostanovanjskih zgradb, dvojčkov, ki bi znal svetovati, kateri pravilnik, ki bi bil zavezujoč za investitorja. Seveda v kolikor je po “zakonu” v pravu bom od svoje reklamacije odstopil in vrata zamenjal po izvedbi vseh del.

Prosim za nasvet, pomoč.

Hvala!

Svetla mera, ne svetlobna.

Po Pravilniku o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj morajo imeti vhodna ter vsa notranja vrata stanovanja svetlo odprtino najmanj 80 cm x 210 cm. Hkrati pa je za izvajalca (in posledično za investitorjev žep) obvezno, da upošteva projekt. V PZI-ju (projektu za izvedbo) bi morala biti shema oken in vrat. Tam so natančni podatki o tem, kaj točno je bilo projektirano.

In ja, pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov velja le za javne stavbe.

Svetlobna širina ali svetla mera.

Pozdravljeni iz ministrstva za okolje in prostor iz oddelka za gradnje so mi sporočili, da je pravilnik o univerzalni gradnji obvezujoč za vse stavbe in ne samo stavbe ali objekte v javni rabi.

Saj tudi v samem pravilniku iz leta 2017 pravilnik navaja, da se le ta smiselno in zavezujoče uporablja tudi za gradnjo stanovanjskih objektov, enostanovanjskih hiš, dvojčkov, vrstnih hiš.

Hkrati so odgovorili, da imam prav z zahtevo po menjavi vrat, ki morajo imeti svetlo širino 900mm kakor je zapisano v pravilniku o univerzalni gradnji.
Pravilnik o univerzalni gradnji je torej tudi korak v smer trajnostne gradnje, kar je tudi logično, saj se ljudje lahko hitro znajdemo v drugačni življenjski situaciji.

Torej sklepam, da je pravilnik o univerzalni gradnji zavezujoč tudi za gradnjo stanovanjskih objektov, ki so na novo dani na trg. Sam pravilnik je v tem primeru specializiran zakon, ki je v primerjavi z generalnim, splošnim gradbenim zakonom bolj zavezujoč in “nadvlada” gradbeni zakon.

Toliko, da se tudi vi malo podučite.

Lep pozdrav in hvala za odgovor.

S kolegi arhitekti smo se vašemu prispevku pošteno nasmejali. Pri vratih se uporablja izraz svetlobni izrez, za kar pa v vašem primeru ne gre. Pojma svetlobna širina ni, je svetla mera (višina, širina) – razen če veste vi nekaj, česar ne učijo na nobeni šoli.

Hkrati smo tudi žalostno ugotovili, da – kot tudi na marsikaterem drugem področju – za isto stvar veljajo različni pravilniki z različnimi zahtevami.

Pa da se še vi malo podučite. Pravilnik ni nikoli nad zakonom. Pravilnik je zmeraj podzakonski akt, ki zahteve iz zakona podrobneje opiše. Za gradnjo je krovni zakon Gradbeni zakon; vsi pravilniki o gradnji torej izhajajo iz GZ.

Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov je bil izdan leta 2018, zato ne vem, o katerem pravilniku iz leta 2017 govorite.

Že pred uveljavitvijo Pravilnika o univerzalni graditvi in uporabi objektov so se vhodna vrata enostanovanjskih objektov projektirala na min. svetlo širino 90 cm – izključno zaradi praktičnosti. Prav je, da je to zdaj tudi uzakonjeno.

Pozdravljeni,

hvala za odgovor.

GZ je res po Vaši ugotovitvi krovni zakon, s katerim pa morajo biti pravilniki, ki so iz njega izpeljani usklajeni. Pravilnik v tem primeru deluje kot lex specialis in je ga je po sosledju potrebeno upoštevati v kolikor je zavezujoč. Pri raziskovanju zakonodaje GZ ne opredeljuje zahtevane širine v tem primeru.

Projektirano je vse bilo pravilno, problem je da izvajalec ni vgradil vrat pravilnih mer, ki so neskladne s projektom kakor tudi s pravilniki, čeprav sam trdi, da je to po vseh standardih tako vredu. Ker se z njim ne gre pogovoriti so mi predlagali da vključim inšpekcijo, pred tem sem se želel zgolj informirati ali imam prav.

Upam, da ste se vsaj toliko nasmejali kot sem se jaz, glede na to da očitno terminologijo uporabljate kakor se vam zadanem trenutku zdi, glede na prejšnji kometar (v kolikor sklepam da je prišel iz Vaše strani, glede na uporabljeno uporabniško ime).

Se opravičujem napačnemu poimenovanju, vendar so tako poimenovanje uporabili tudi inšpektroji, nadzornihi in na vse zadnje akhitektka, ki je projekt zrisala.

Sem se pa še dodatno nasmejal dejstvu, da si očitno razlagate uporabo zakonodaje in zakonodajnih predpisov kar tako (mogoče včasih ja včasih ne). Pri branju zakona se gleda zmeraj od najnižjega akta do najvišjega, po primarnosti so torej pravilniki najbolj specializiran “zakon”. Je pa res da pravilniki izhajajo iz zakonodaje, ki izhaja navsezadnje iz URS (v kolikor bi želeli vedeti kako sledi usklajevanje) in mora biti pravilnik v skladu z GZ, le ta pa z URS, po moči je torej GZ zgolj takrat močnješi kadar pravlinik z GZ ni usklajen, kar mora biti oziroma v kolikor je zakonodajalec predvidel da se zadeve urejajo s pravilnikom, je pravilnik tisti, katerega se gleda in ne splošnega GZ-ja.

Vseeno se Vam zahvaljujem za vaš input.

Lep pozdrav,