Pred leti sem se zaljubila v svojega ljubimca.Z leti zveze z njim nisem mogla ali znala več prekiniti.Če pogledam 15 let nazaj imam do njega podobna čustva,kot takrat le ,da se je temu z leti pridružilo še nezadovoljstvo in jeza.Tudi po tolikih letih čutim metujlčke v trebuhu kadar ga vidim in nenehno hrepenenje kadar nisem z njim.Moža že dolgo ne ljubim več.Na vprašanje zakaj ga ne zapustim ne vem pravega odgovora.Ljubimec je sicer strasten,prijazen manjka pa mu odgovornosti,mogoče se zato ne upam odločiti zanj.Z ljubimcem imava zamere tudi po mesec ali dva.Takrat se ponavadi kujava,ignorirava eden drugega z molkom in čutiva jezo,takrat se tudi vidiva nič ne.Opažam pa,da nihče od naju ne naredi koraka naprej in ustavi vse skupaj.Kakor sem brez odločnosti jaz,tako je tudi on.Kadar so tihe maše ponavadi razmišljam o tem ali on misli name,se bo oglasil in ali ima mogoče že drugo?Kaj se med tem vrti v njem samem ne vem.Moški je že v leti nekaj čez 50 in tudi ne zna iz razmerja.Večinoma se spreva zaradi njegovih zanimanj še za kakšno drugo žensko to opazim,ker mi skrije telefon,pogovore in sms-se.Ta mi je že velikokrat pokazal,da sem mu pomembna vendar ne dovolj,da se odreče kratkotrajnih avanturic čeprav jih ves čas zanika..Po dolgem molku in ignoranci(z njegove strani je še najbolj dolga)se me ta neverjetno razveseli,ko me vidi.Obraz mu sije in postane srečen kot otrok tega pač ne more prekriti obrazna mimika in gibi ga izdajajo.Me tem časom jaz mimo moža hodi kot mimo megle,kot da ne obstaja in razmišljam samo o tem kaj počne moj ljubimec.Nad napisanim se boste verjetno zgrozili.Takšno življenje živim že 15 let ne premaknem se ne levo ne desno.Najrajši bi živela z ljubimcem pa se bojim njegove nezrelosti,kar je tudi delno razlog,da se niti ločiti ne upam.Kaj se dogaja z nama obema mi ni jasno.Sva midva res odvisna od odnosa ali pa si pomeniva veliko več in ne znava rešiti zadeve?

Pozdravljeni Korina ko,
težko bi pametovala in moralizirala kako je prišlo do tega, da ste 15 let v zvezi z ljubimcem ( in hkrati z možem) in to niti ne v zadovoljujočem odnosu ( z nobenim od njiju kot je razbrati in tudi ne z obema skupaj). Tudi, če vam jaz (ali kdorkoli) reče, da ste odvisna od odnosa (bodisi enega ali drugega) vam to samo po sebi ne bi kaj dosti pomagalo- vsekakor pa ne bi razrešilo situacije v kateri se nahajate. O odvisnosti in soodvisnosti v odnosih je precej pisala Sanja Rozman- mogoče si najprej kaj preberete na to temo.
Seveda je to vaše življenje in čisto od vas je odvisno kako in kaj naprej. Odločitev, da še naslednjih 15 let vztrajate v istem odnosu ali pa ne- je torej na vas. Niste sicer nič napisali o tem kaj je vaša volja, kaj si vi želite, kako si vi predstavljate svoje življenje čez nekaj let…Je to čakanje na morebitne spremembe od zunaj ali boste tudi sami storili kakšen korak?
Življenje je vaše in vso pravico imate hoditi naprej, nazaj ali stati na mestu. Na vas je kakšno življenje si želite. Lahko pa seveda vedno poiščete pomoč v kolikor ne bi zmogli sami. Toplo priporočam knjigi Branka Gradišnika- Sreča( pisma iz moje posvetovalnice) in Sreča 2.
Obrnite se lahko še na forum o partnerskih odnosih, mislim, da imajo ljudje kar bogate izkušnje glede partnerstev v vseh odtenkih,
želim vam vse dobro, lp
Bernarda