Sva porocena, imava otroke ampak enostavno vse ugasa
Nekako ne vidim vec resitve, skupaj sva dolgo, 10let,, pridejo boljsi dnevi samo vecino je tistih slabi, vse gre samo navzdol, imava otroke za njih skozi skrbim bolj kot ne jaz, on vecinoma dela, se takrat ko bi lahko preziveli cas kot druzina pa udarec vedno znova in znova tisoc in ena stvar, ce drugega ne pa odide za cel sobotni popoldan ali pa dopoldan urejat stvari, pomagat.. , skozi ima neko delo.. Pocasi se mi zdi da me vara. Doma skozi nekaj dela – vsakdanja opravila bog ne daj da bi se usedel in se igral z otroci, mi moce pobedal kakano lepo besedo… Pozabi. po kosilu pa spet ista zgodba na kavc ter s telefonom v roki . Pocasi sem navelicana vsega, utrujena se bolj saj sem prakticno 12ur na dan sama, hvala bogu da pobegnemo do babi.
Ko mu kaj omenim da se mi zdi nefer do mene in otrok, nato vedno kreg, ter valjenje krivde name, da se na koncu jaz pocutim krivo. Enostavno tako ne morm vec, tudi do spolnosti mu ni, vsakic izgovori, kot da bi zamenjala vlogi, da je on zenska jaz pa moski, utrujen, glavobol… Utrujena sem od vsega, nezadovoljna, zelim si da bi bilo drugace. Zelim si da bi on tako hrepenel po meni, po moji blizini kot jaz po njegovi, pogresam ga, enostavno ga ljubim kljub vsemu si neznam predstavljati da bi odsla ali pa da bi on. Sploh nevem vec v katero smer naj ga obrnem da bo videl kako ga potrebujem ter otroci. Na jok mi gre ko vidim ocete ki se igrajo ter sprehajajo z otroci, saj se on tud, ja 1x na mesec, ali pa zaljubljene pare.. Uf pozabi na to, ze da bi mi dal poljub v javnosti je nekako misija nemogoce,ampak ja jaz se vedno nekako hrepenim hrepenim po vsem tem kar si potiho zelim. Pocasi sem zacela nicvec porositi za karkoli, nekako sem se sprijaznila ceprav v sebi kricim od jeze, zalosti, razocaranja…. Vsega kar pac potrebujem. Nevem, nisem si predstavljala da bom prisla do te tocke, v glavi imam tisoc in eno stvar, kako kaj zakaj…. Pa niti se nimam 30let.
Za uvod imate literaturo v sosednjem forumu: https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=140&t=6850553
Za konkretno vaš problem je smiselno začeti lahkotneje in humorno:
Barbara & Allan Pease: Zakaj moški hočejo seks in ženske potrebujejo ljubezen
Potem morda malce resneje in malenkost globlje: Ester Perel: Eros v ujetništvu, 2019 (izvirnik iz 2006 – Mating in Captivity: Unlocking erotic inteligence)
Za dejansko razrešitev bo pa potrebna ustrezna terapija, kjer se bo potrebno vsak teden redno srečevati s terapevtom. Brez izgovorov!
Jaz sem bila na zelo podobnem.. V eno sem mu govorila, kaj me moti, kaj si želim od njega.. Vedno prazne obljube.. Sem mu rekla, da če bo šlo tako naprej, da si bom poiskala nekoga za poleg. Mu je bilo vseeno..
Dokler si ga nisem zares..
Takrat pa šok.. Šele takrat je dojel, da dejasnko ni on edini moški na svetu..
Ugotovil kje so napake,.. Ampak žal
. Čustva so se ohladila.. Žal do njega ne čutim več kaj dosti, čeprav ostajava skupaj še za1x…
Podobno je bilo pri nas. Življenje eden mimo drugega. Govorila sva samo najnujnejše zadeve, npr. Kam je potrebno otroka peljati, kdaj kam po njo. Spolnost kar je bila nuja 1x na teden (če) ostalo se je družil pozno v noč z prijatelji, vozil okol z motorjem…… Dokler ni eno frajlo spoznal…. NE ME OBSOJAT! sma se pogovorila, sem delno predelala, oprostila,,….. Sedaj se pa obnaša kot najboljši partner, oče. Celo kaj doma postori, oglaša na telefon….. Mogoč je pa res rabil drugo mnenje, vidik da jaz doma nisem takšen zmaj.
Hmmmm nevem če sem kaj pomagala z odgovorom, sem pa vsaj naš primer napisala.
Mogoče se ti umika, mogoče da je katera še poleg v igri….. Mogoče razmišlja o sebi…. Nevem. Morda bo potreben pogovor, zakaj se umika, zakaj je takšno stanje. Samo…. Dokler moški ne prizna da je kaj narobe ni pripravljen govorit. (vsaj doma imam en takšen primerek)
V vsaki dolgoročni zvezi (vsaj večinoma) ni nenehne romance, pa ljubčkanja, pozornosti itd. Moški ko enkrat osvoji žensko, je to zanj samoumevno in se neha trudit. (Spet pravim, so izjeme, ampak ne mi govorit da je to vsaki drugi ki pride mimo po cesti ;).) Mogla boš sprejet, da se je spremenilo, mogla boš tudi sprejet zakaj. Ali je to zato ker nikoli nimaš časa, ker ne ve da mora pomagat da bo obema lažje ali ker ima on psihične težave in beži v delo. Veliko moških to dela, ker ne znajo drugače.
Skratka, sama boš mogla spucat v glavi, da boš to stanje sprejela kot je. Predlagaš lahko zgolj partnersko terapijo, ampak čudežev ne pričakuj. Ne bo iz danes na jutri “ljubica moja, ljubim te, mua mua, ti bom vse pospravil …, potem pa te bom nategnil tako da ti bo 3x prišlo.” itd. Če je drugače dober odnos, če se lahko pogovarjata, si pomagata ko je težko, potem ni tako težko. Če pa ni nič od nič, pa tam so vrata, imej se rada in pojdi 😉
Tudi meni se zdi da ima drugo.
Ampak edini nasveti kaj zim lahko glede sebe narediš je, da se zacni ukvarjati s kakšnim športom, pojdi ven s kakšno frendico, tok si se mlada, da je škoda da zapravljas čas za nekoga ki te niti ne pogleda. Ja vem, imata otroke, in se ti že zaradi tega zdi da tvoj stil življenja ne more biti drugačen, ampak če se te je tvoj že zdaj naveličal, če narediš kakšno spremembo na sebi, boš velik bolj zanimiva tudi za njega. Mogoče bi tudi ti lahko kdaj pa kdaj iskoristila veš dan in šla kam, pa njega prosi naj bo z otroci. Spremeni nekaj, ker v nasprotnem primeru bo šlo samo še navzdol. Mlada si zelo, in če je že zdaj med vama tako, te bo počasi uničevalo in če mene vprašaš, se z njim odkrito pogovori kaj se dogaja z vama, in bodi močna na kakršen koli odziv. Mogoče boš na koncu šla dalje brez njega, in spoznala koga drugega. Hrepeneti po ljubezni, po bližini po dotikih, in imeti nekoga ampak brez tega, ni smisla. Ne vem kako zdrzis. Ja res je kot bi in bil ženska z glavoboli in že to ti da vedeti da je nekaj drugega v igri. Tako da punca draga, zacni razmišljati o samskem življenju. Saj nekako tako imaš že zdaj, le da te veže to da pride prespati v isti postelji. Ampak ljubezni ni. Verjetno jo deli z nekom drugim. In tudi ti bi lahko bila bolj odprta in dala sebi možnost do ljubezni. Ampak mogoče ne z njim, verjetno te čaka sreča nekje drugje..
Oh draga kako dobro vem kako ti je. Tudi jaz imam svojega partnerja najraje na svetu, njemu pa je vseeno zame. Tok tezko je zapustit cloveka k bi dal vse za njega ampak se mi vedno bolj dozdeva da si zaslužim nekaj boljšega in zaslužim si biti srečna. Jaz ga bom zapustila, samo da uredim vse stvari. Ne morem več. Pac zmanjka energije. Srečno. Zelim ti da bos spet srečna. In sebi tudi.
Kako lahko naredite vse za enga ki se niti posral nebi na vas ker vas enostavno ne mara? Tudi jaz sem doživjala enako, ne samo enkrat, spoznavala čudne nespoštljive moške. Zdaj sem samska že nekaj časa in bomostala, dokler ne srečam kaj drugačnega. Absolutno obstaja kontracepcija za take tipe, da otroci ne nosijo posledic! Nevem kje mate možgane?
Ko si napisala, da nisi stara se niti 30 let, sem si rekla, uboga punca ti. Si predstavljas tako zivljenje se naslednjih 30 let?!
Sama sem dala skozi skoraj 10 letno zvezo, tudi zaradi podobnega razloga kot pri tebi sem zakljucila zvezo se pred svojim 30 letom. Je pa res, da je bilo lazje koncati, ker nisva imela otrok.
Odkrito mu povej, da si bos nasla drugega in povej, zakaj. Daj mu cas par mesecev, ce ne bo sprememb, se pripravi na odhod, splaniraj si, kako bos financno neodvisna, ko bos sama. Ni nujno, da te vara, lahko je v depresiji, ga muci kaj v sluzbi ali pa je samo nesrecno zaljubljen v drugo.
