Spoštovana logopedinja,

naš 4 in pol letnik v običajni konverzaciji ni izgovarjal šumnikov in sičnikov (uporabljal je zgolj s, c, z), zato je bil v obravnavi pri logopedu. Pri obravnavi ni bilo ugotovljenih nobenih posebnosti v govoru, razen prej navedenih. Dobila sva vaje, ki sva jih redno in dosledno izvajala, in navodilo logopeda, naj otroka strikno opozarjamo, če črko izgovori narobe. Tu pa nastopi problem. Ko z njim vadimo besede, ki vsebujejo šumnike in sičnike, le – te lepo izgovarja, težava pa se pojavi v prosti obliki govorjenja, takrat je čisto zmeden in ne ve več kako naj besedo izgovori (npr. cesta je česta ipd). Mož je mnenja, da je obstoječe stanje posledica tega, ker ga med napačno izgovorjavo vedno znova poravljam in da je otrok zmeden zaradi tega.

Skratka, zdaj ne vemo kaj storiti – naj ga dosledno opozarjamo ob napačni izgovorjavi in tvegamo še večjo neurejenost v govoru ali naj počakamo na naslednjo obravnavo pri logopedu ( trenutno je na dopustu, naročeni smo oktobra) in v tem času otroka pri izgovorjavi ne opozarjamo.

Zalo veseli bomo vašega mnenja ali mnenja kakšnega od staršev, ki so imeli podobne težave.

Hvala in lep pozdrav,

Janja

Živjo!

Tudi naš je imel in še vedno ima težave z izgovorjavo pri določeih glasovih. Pri njegovem ćetrtem letu smo hodili k logopedu predvsem zaradi slabe igovorjave črke R.
Delali smo vaje. Ob prostem pogovoru pa sem ga vedno popravljala tako, da se on sploh ni zavedal. Vsakič, ko je narobe izgovoril besedo oz. glas, sem mu pravilno ponovila tako, da sem postavila vprašanje v kateri je bila ta besedapravilno izgovorjena.

Menim, da je to najboljše, ker se ne zmedejo in se nezavedno pravilno učijo.

Veliko uspeha in lep pozdrav, Vesna

Janja

čas avtomatizacije (ali utrjevanja) glasu (torej čas, ko otrok glas osvoji, a ga v svojem govoru še ne dosledno uporablja) je pri otrocih različno dolg. Nekateri hitreje »avtomatizirajo« glas, drugi pa za to potrebujejo več čas. Brez vaj (takšnih in drugačnih) pa ne gre.

Otroci razlikujejo med seboj in zato enaka vaja vedno »ne vžge« Potrebno je poskusiti na različne načine. Kakšen tip je vaš otrok? Bolj slušni, vidni, tipni? Bi mu pomagala slika našobljenih ustnic, predmeta na to črko, dotik ali kaj drugega? Vsekakor naj utrjevanje ne poteka le s pomočjo ponavljanja stavkov (besed) – potrebno je (kot sem že opisala) poskusiti na različne načine.

Idej, kako utrjevati glas, je veliko. Eno vam je že opisala Vesna. Po mojih izkušnjah se otroci tudi zelo radi »igrajo« popravljanje – npr. vi rečete kakšno besedo ali stavek s šumnikov, otrok pa mora povedati, ali ste povedali prav ali narobe. Pri tem lahko rišete pike za napačno in zvezdice za pravilno izreko. Otroku omogočite, da »svoje pike« popravi.

Ni potrebe, da bi vaje (zaradi zmede, kot navajate) popolnoma opustili. Mogoče pa ne kontrolirajte ali popravljajte prav vsake besede, ki jo otrok izreče. Ko pa »vadite«, vztrajajte na pravilni izreki sičnikov in šumnikov. Postopoma podaljšujte čas, ko vadite oziroma »popravljate« govor. Naj ne bodo vaje le v smislu – vi preberete – otrok ponovi. Vključite tudi slikovni material (slike predmetov, ki vsebujejo šumnike in sičnike) – otrok poimenuje slike sam, ali pa slikanico (preberete zgodbo – otrok ob sliki ponovi in pazi na glasove).
Ob utrjevanju lahko uporabite kakšno pomagalo, ki bo otroku v pomoč (npr. slike. dotik), ki ga kasneje lahko uporabite tudi v času, ko ne “vadite”.

Lep pozdrav, Petra

Lep pozdrav, Petra

Pošlji oblikovano (23-08-05 20:05)