Spoštovani, sem zelo pod stresom, namreč sinu 2 leti in 3 mesece so postavili sum na motnje avtističnega spektra. Zaradi tega sem totalno na tleh. Trudim se s sinom, in delam z njim, da poskusim nadoknaditi njegov zaostanek, čeprav mi je psihologinja povedala, da so možnosti, da bo dosegel svoje sovrstnike minimalne, med vrsticami mi je dala vedeti, da najbrz se nekaj časa ne bo spregovoril, da obstaja tudi možnost regresije, nekateri avtisti pa ne spregovorijo nikoli. Tiščijo ga tudi v razvojni vrtec, kjer bi potemtakem bival od 7 do 16.30, ker imam službo do 16.00 ure. Tudi v vrtcu ves cas tarnajo, da ne zmore tistega, onega, da ne sledi navodilom, ne sodeluje itd. Zelo težko sina pripravim do sodelovanja, ponavadi beži od mene, se izogiba očesnemu stiku itd. Obremenjena sem z njegovo prihodnostjo, ali bo sploh kdaj spregovoril, bo samostojen …?! –Iskreno ne prenesem vec tega pritiska. Postala sem anksiozna, vsakic ko grem v vrtec ponj, se bojim, da bom izvedela kaj slabega pa si samo želim spodbude v smislu, danes je pa bil priden, je pojedel sam svoje kosilo, si umil roke itd. pa tudi če so majhni koraki. Razmišljam da bi izginila, skupaj z njim. Nocem k zdravniku, preveč mi je nerodno, čeprav se zavedam, da potrebujem pomoc.