Spoštovani.

Sinček je star skoraj 4 mesece in trenutno sva oba na dieti zaradi suma alergije na km in jajca. Sin ni imel prej težav s hranjenjem, tudi blato je imel redno in normalno. Edini simptom je bila rahlo hrapava koža na dlaneh in stopalih ter rahlo rdeča koža na nogicah. Od kar je novo formulo Aptamil Adc (14 dni) ima tekoče in zeleno blato, je zelo razdražljiv, zavrača formulo, ponoči slabo spi in se veliko več zbuja, zaradi česar vsi slabo spimo. Zaradi suma na alergijo tudi ni še bil cepljen. Je alergija na mleko ovira pri cepljenju? Z napotnico hitro pride na vrsto za alergoloski test šele junija naslednje leto kar je glede na trenutne težave res prepozno, zato smo pripravljeni test opraviti tudi samoplačniško in smo v postopku iskanja primernega zdravnika. Do takrat mora namreč nadaljevati z dieto.

Je dieta po vašem mnenju v tem primeru res najboljša rešitev? Občutek imam da pediater ukrepa po nekem splošnem protokolu. Hudo mi je videti kako sin trpi in zavrača novo formulo saj pred uvedbo diete ni imel težav (pil je Novalac AC) razen omenjenih blagih težav s kožo, ki so bile precej manjše od trenutnih.

Po novejših priporočilih ni potrebna dieta materi, če gre le za blag atopijski dermatitis poglejte spodnja navodila, ki so novejša.

Ker ne morem prilepiti dokumenta, da objavljam na ta način:

NAVODILO PACIENTU
ATOPIJSKI DERMATITIS
Atopijski dermatitis (ekcem) je pogosta kronična, srbeča, vnetna bolezen kože pri otrocih. Pogosto se pojavi pri atopikih – otrocih, ki se rodijo z nagnjenostjo k alergijskim boleznim (alergijske bolezni pri starših in sorojencih). Pojavi se pri približno 10% otrok. Izpuščaji se lahko začnejo pojavljati kadarkoli v življenju, največkrat pa že v prvem letu starosti. Bolezen pogosto s časom izzveneva, pri nekaterih pa vztraja tudi celo življenje.
Pri razvoju bolezni igrajo pomembno vlogo dedni faktorji, ki privedejo do motene barierne in obrambne funkcije kože. Posledica je bolj »propustna« in občutljiva koža, kar se kaže z zelo suho, srbečo kožo v kateri prihaja do občasnega pojava vnetja (ekcema). T.i. poslabšanja dermatitisa so sprožena z različnimi dejavniki – okužba, suh zrak (pozimi), praskanje, razrast bakterij, čustven stres, stik z iritanti (npr. kemikalije v milih, »trda« voda…), lahko tudi alergeni (pršica, pelodi, hrana). Večkrat sprožilec za poslabšanje ni jasen.
Kožni izpuščaji se lahko pojavijo kjerkoli, najraje na obrazu in okončinah (pri dojenčkih) oz. ob velikih sklepih, okoli oči, na vratu (pri večjih otrocih). Ko se pojavijo ekcemi, le-ti zelo srbijo. Praskanje stanje le poslabša, vnetje se poveča, lahko se razrastejo bakterije, zato je pomembno zagon čim prej zaustaviti s protivnetnimi zdravilnimi mazili. Tudi tam kjer je koža le suha je lahko prisotno manjše vnetje, ki srbi, zato se otroci praskajo tudi po koži, ki sicer ni videti vneta.
S pogosto in redno nego kože boste zmanjšali srbečico, izboljšali stanje in preprečevali izbruhe bolezni. Uporabljajte le indiferentna mazila, ki vam jih predpiše zdravnik oz. jih kupite v lekarni. Mazilo naj ne vsebuje dodatkov kot so parfumi, eterična olja, rastlinski ekstrakti in podobno. Primerna so npr. naslednje mazila: hladilno mazilo, 10% olivno olje v belobazi, 30% voda v evcerolu, unguentum emolliens. V lekarni so na voljo tudi različna mazila izdelana posebno za zelo suho in občutljivo kožo (npr. Aderma®, Eucerol®, La RochePosay®, Mustela®, Eubos®…). Suho kožo namažite čim večkrat na dan. Za suho kožo so primerne tudi oljne kopeli (najbolje z olivnim oljem), kadar je koža akutno vneta (rdeča) pa antiseptične kopeli (npr. Octenisan®, hipermangan). Izogibajte se stvarem, ki dodatno izsušijo kožo (mila, klorirana voda). V lekarni kupite mila primerna za atopijski dermatitis (sindet milo). Po kopanju takoj namažite kožo z negovalnim mazilom.
Otrokom z dermatitisom paše hladen zrak, oblečeni naj bodo v lahka oblačila iz naravnih materialov (npr. bombaž), v sobi kjer spijo naj ne bo prevroče, ne jih preveč pokrivati. Ob pojavu vnetja (ekcema) je najbolje le to čim prej zaustaviti. Primerne so kreme proti vnetju: kortikosteroidna mazila (npr. Afloderm®, Locoidon®, Elocom®, Advantan®…) oz. druga protivnetna (ne-steroidna) mazila (npr. Elidel® ali Protopic®), slednja ob blažjih vnetjih. Ob zagonu je najbolje uporabiti shemo s postopnim manjšanjem količine kortikosteroidne kreme, npr. 2-4 dni dvakrat na dan, 2-4 dni enkrat na dan, nato dvakrat tedensko do popolne umiritve. Elidel®/Protopic® se priporoča mazati 2-krat dnevno do izboljšanja (ponavadi 1 – 2 tedna). Prej ko boste vneto kožo
KZ 60111 2/2
začeli mazati, manjšo količino kreme boste porabili in prej boste zaustavili poslabšanje. V kolikor ne uspete vnetja pozdraviti v dveh tednih, se je smiselno posvetovati s pediatrom. V kolikor ni prizadeta večja površina kože, kortikosteroidi ne bodo imeli neželenih učinkov. Antihistaminiki bodo lahko delno omilili srbečico, ne bodo pa vplivali na kožne izpuščaje. S hitrim in učinkovitim protivnetnim zdravljenjem boste odpravili srbečico, otroku izboljšali kvaliteto življenja in zmanjšali verjetnost za pojav senzibilizacije oz. alergije, predvsem na hrano.
Kadar pride do razrasta bakterij (rumene kraste, gnojni mehurčki, odprte ranice), je potrebno spremembe dodatno namazati z antibiotično kremo (npr. Fucidin®), ob razširjenih spremembah pa je potreben tudi antibiotik v obliki tablet oz. sirupa. V primeru pojava vodenih mehurčkov, je potreben takojšen posvet s pediatrom, saj gre lahko za okužbo kože s herpes virusom. Norice lahko pri otroku z atopijskim dermatitisom potekajo v težji obliki, včasih je potrebno zdravljenje s protivirusnim zdravilom.
Kadar je vnetje zelo razširjeno in trdovratno, pride v poštev zdravljenje s sistemskimi imunosupresivnimi zdravili (npr. ciklosporin, metotreksat …), biološko zdravilo (npr. dupilumab) oz. t.i. Jak inhibitorji. V tem primeru vas bo izbrani pediater napotil k specialistu alergologu oz. dermatologu.
Otroci z dermatitisom so nagnjeni k razvoju senzibilizacije (razvoj alergijskih protiteles – IgE) na različne alergene iz okolice. Ker je koža bolj propustna, alergeni prodirajo vanjo. To so lahko alergeni, ki se nahajajo v zraku oz. na površinah (npr. pršica, živalska dlaka, pelodi) ali pa alergeni iz različne hrane. Do 80% otrok z atopijskim dermatitisom ima pozitivne alergološke teste (so senzibilizirani) za različno hrano. Beljakovine iz različne hrane se namreč nahajajo povsod v okolici (na površinah, tleh, postelji…) in lahko prehajajo skozi poškodovano kožo. Ker so otroci z dermatitisom večinoma tudi atopiki (nagnjeni k alergijam), njihov imunski sistem začne proizvajat IgE protitelesa uperjena proti različnim alergenom. Pri večini otrok manjša količina protiteles ne bo povzročala težav, kadar pa je teh protiteles veliko, se lahko pojavijo znaki alergije (približno 2 – 4% otrok ima alergijo na hrano). Otrok z alergijo na hrano bo razvil težave ob zaužitju te hrane – izpuščaj (najpogosteje koprivnica), otekanje, bruhanje, izcedek iz nosu, kašelj, težje dihanje, hripavost, lahko celo padec tlaka (hitro bitje srca, umirjenost, zaspanost). V tem primeru je potrebno dotično hrano izločiti iz otrokove prehrane. Diete nikoli ne uvajamo samo na podlagi izvidov, sploh če otrok omenjeno hrano uživa brez težav. Večina otrok z atopijskim dermatitisom ne potrebuje diete. Izključimo samo tisto hrano, ki povzroča zgoraj opisane znake akutne reakcije oz. evidentno poslabša kožno simptomatiko. V kolikor obstaja dvom glede smotrnosti diete, je smiselno opraviti t.i. provokacijski test pod nadzorom alergologa.
Znanstvene raziskave kažejo, da se lahko spodbuja toleranca na hrano z zgodnjim uživanjem potencialno alergene hrane. To je bilo jasno prikazano pri dveh najpogostejših alergenih – jajcu in arašidih. Otroci, ki so začeli jajca oz. arašide jesti zgodaj (čim prej po 4 mesecu starosti) so imeli bistveno manjšo možnost za razvoj alergije v primerjavi z otroci, ki so prvič jedli omenjena živila šele kasneje v življenju. To predvsem velja za otroke z zmernimi do težjimi oblikami atopijskega dermatitisa. Zaradi tega ne svetujemo nobenih diet za nosečnice, doječe mamice oz. preventivnih diet za otroke z dermatitisom. Najboljša preventiva za razvoj alergije na hrano je učinkovito zdravljenje zagonov dermatitisa (protivnetna zdravila) in zgodnje uvajanje potencialno alergene hrane. Pri otrocih z zmernim/ hudim dermatitisom svetujemo čimprejšnje testiranje za najpogostejše prehrambene alergene (mleko, jajce, arašide, drevesne oreščke) in nato čimprejšnje uvajanje omenjenih živil v prehrano. Za dojenčke svetujemo npr. 1-2 žlički arašidovega masla oz. mletih oreščkov 2-3 krat na teden.
Otroci z atopijskim dermatitisom opravljajo cepljenja kot drugi otroci, prilagoditve cepilnega programa niso potrebne. Svetujemo, da se cepljenje opravi v umirjeni fazi bolezni.

Spoštovani.

Najlepša hvala za odgovor in izčrpne informacije. Imam še eno vprašanje glede na prebrano. Otrokov oče ima hudo alergijo na arašide (anafilakticni šok), ki se mu je razvila v otroštvu. Je tudi v tem primeru za dojenčka varno uživanje arašidovega masla, kot preventiva za kasnejši razvoj alergije? Prav tako je imel oče v otroštvu astmo, ki jo je kasneje prebolel. Je lahko dermatitis zgodnji pokazatelj kasnejših težav oz. pojava astme?

Na alergološkem pregledu je bil test živil (jajca, mleko, arašidi, lešniki in žito) zaenkrat negativen. Opozorili pa so nas, da se alergije lahko razvijejo kasneje. V tem primeru je najbrž smiselno test čez nekaj časa ponoviti? Diete se zaenkrat ne držimo več, otrok tudi dobiva navadno formulo, kar se pozna v prebavi, ki je sedaj dobra.

Po sodanjih navodilih uvajkamo znane alergene (še posebej arašidovo maslo) zgodaj, saj se na ta način razvije toleranca. Dokler otrok nima znakov po kakšnem živilu, ne opuščamo tega iz prehrane.  Očetje niso tako “močni” genski prenašalci, večja možnost razvoja alergije je, če je mati alergična. Seveda ni mogoče zanikati razvoja alergij kasneje, vednar čakamo znake. Pozitivni alergološki testi, pa brez znakov, samo nakazujejo morebitni razvoj alergije oz. nagnjenost k tej alergiji, ne pa same alergije.