Lepo pozdravljeni! Sem tridesetletnica, približno osem let nosim očala (kratkovidnost), dioptrija -2.5 na obe očesi. Nobenih posebnosti, bret cilindra ipd. Že pred leti sem se odločila za nabavo leč, takrat so mi svetovali poltrde lčeče. Z njimi sem se trudila kakšne tri mesece, pa ni šlo. Tako sem spet pristala na očalih. Pred letom dni sem se spet spustila v ‘boj’ (očala mi gredo namreč zelo na živce), v drugo mi je okulist predpisal mehke mesečne leče. Spet sem se trudila, se uvajala postopoma, bilo je sicer manj moteče kot s poltrdimi lečami, a še vedno ne optimalno. Ker ni bilo v redu, sem tudi tokrat obupala. Naj dodam, da sem uporabljala tudi umetne solze, a nisem vztrajala (zaradi neprijetnosti v očesu nasploh in zaradi stroškov). Okulist je dejal, da imam precej suho oko. Sedaj pa me zanima, ali obstaja za to težavico kakšna rešitev? Kaj je vzrok suhosti oči (razen kurjave, računalnika)? Ali jemanje umetnih solz sčasoma težavo z lečami odpravi? Katere leče bi mi svetovali, ker si jih res zelo želim. Hvala lepa za odgovor in lep pozdrav!

Kot odgovor vam pripenjam članek, ki sem ga na to temo nedavno objavila v reviji Viva.

SUHE OČI NISO VEDNO NEREŠLJIV PROBLEM

Dobro poznamo občutek, ko zajokamo ob žalostnem filmu ali na poroki. Izražanje emocij
pa ni edina funkcija, ki jo imajo solze. Njihova glavna naloga je, da oči varujejo in jih vlažijo ter tako omogočajo jasen vid. Preprečujejo tudi pojav vnetij na roženici in z njene površine odnašajo tujke, ki bi površino očesa sicer poškodovali.
Solze nastajajo v solznih žlezah ob očesu in se v majhnih količinah stalno sproščajo. Z neprestanim utripanjem očesnih vek se enakomerno razporedijo po površini roženice. Na ta način se ustvari na površini roženice tanek tekočinski film. Prašno ali zakajeno okolje in veter sprožijo povečano produkcijo solz, ki v takšnem okolju dodatno zaščitijo površino očesa. Glavni razlog za suho oko je zmanjšana produkcija solz, ki se tvorijo v solznih žlezah, dodatno lahko k občutku suhih oči prispeva še nepravilno sorazmerje izločkov v solznem filmu. Vzrokov za pojav teh motenj je več in so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju prispevka. Težave pri občutku suhih oči sprva blažimo z umetnimi solzami, ob tem poskušamo odstraniti vzrok za pomanjkanje solz. Pri izrazitejših težavah pridejo v poštev še dodatna zdravila, katerih izbira zavisi od stopnje prizadetosti oči ter tudi od vzroka za suhe oči.

Znaki in simptomi
Običajno se težave pojavijo obojestransko, prizadeti sta ob očesi. Značilno pacienti s suhimi očmi opisujejo občutek rezanja, pekočih bolečin ter zbadanja v očeh, pogosto imajo tudi občutek tujka v očesu. Opažajo, da so njihove oči prekomerno občutljive na zakajene in prašne prostore ter na veter, pojavlja se občutek utrujenosti oči že po krajšem branju. Tisti, ki poskusijo z nošenjem kontaktnih leč ugotovijo, da jih ne prenašajo. Ob pogledu na oči nekateri opažajo vlecljiv izcedek v ali okoli očesa.

Vzroki za suhe oči
Kot že rečeno, je poglavitni razlog za suhe oči zmanjšana produkcija solz. To povzroči, da se mehki deli očesa kot so veznica in roženica ali vsaj posamezni predeli teh tkiv hitro izsušijo. Vzroki, ki pripeljejo do te motnje so številni in jih v vsakdanji praksi pri vseh pacientih ni možno vedno povsem zanesljivo opredeliti. Nekateri ljudje imajo že prirojeno nekoliko manjšo produkcijo solz in pri njih se ob stanjih, ki le nekoliko zmanjšajo produkcijo solz pojavijo težave prej ter so izrazitejše. V primerih, ko je solz premalo za vlaženje površine očesa, oči postanejo dražeče in občutljive. Medicinski izraz za to stanje je keratoconjunctivitis sicca. Do zmanjšanja tvorbe solz že naravno pride s starostjo, pri ženskah se še nekoliko zmanjša produkcija v menopavzi na kar vplivajo hormonske spremembe v telesu. K zmanjšanju solzenja lahko prispevajo tudi nekatera zdravila, avtoimunske bolezni, kemične poškodbe oči in poškodbe vek. Najpogostejše bolezni, ki lahko povzročajo suhe oči so Revmatoidni artritis, Sistemski lupus eritematozus, Skleroderma in Sjorgenov sindrom.
Težave z občutkom suhih oči se lahko pojavijo tudi pri ljudeh, ki imajo količnsko sicer zadostno tvorbo solz, vendar je sestava solzne tekočine neustrezna. Običajno je v solznem filmu premalo sestavin kot so lipidi, ki so pomembni za upočasnitev izhlapevanja in sušenja solzne tekočine in ohranjanje vlažnosti očesa. Solze torej niso le voda, pač pa so sestavljene veliko bolj kompleksno. Gre za tekočino sestavljeno iz vode, maščob, elektrolitov, encimov pomembnih za uničevanje bakterij in rastnih faktorjev, ki regulirajo celične procese na površini očesa. Tako sestavljen solzni film ohranja površino očesa gladko in prozorno. Znano je tudi, da plast tekočine imanovana solzni film, ki pokriva površino očesa, ni v celotni debelini enako sestavljen, pač pa ločimo tri sloje. Najgloblja plast, ki se neposredno prilega očesni površini je plast sluzi ali mukusa in jo tvori veznica. Srednja plast se imenuje vodna faza in predstavlja 90 odstotkov solznega filma ter je sestavljena pretežno iz vode in nekaj soli. Ta del solznega filma je odgovoren za čiščenje očesa in odstranjevanje tujkov s površine očesa. Povrhnji sloj imenujemo lipidna faza in vsebuje maščobne kisline imenovane lipidi. Ta sloj tvorijo žleze, ki se nahajajo na zunanjih robovih zgornje in spodnje veke. To je tudi sloj, ki preprečuje prehitro izhlapevanje vodne plasti solznega filma.
Glede na sestavo solznega filma je torej zelo pomembno pravilno ravnotežje med sestavinami. Nekatere bolezni ali kemične poškodbe očesa vodijo do sprememb lipidne in mukozne faze. Vnetje robov vek (blefaritis) in bolezni kože kot je primer rosacea prav tako lahko spremenijo produkcijo lipidne faze in s tem povzročajo težave suhih oči.
Kot že omenjeno na pojav suhih oči lahko vplivajo tudi nekatera zdravila. Najpogosteje so to diuretiki, antihistaminiki, uspavala, triciklični antidepresivi, zdravila za zdravljenje aken ter nekateri opijatni analgetiki.
Omeniti je potrebno še, da obstaja vrsto bolezni, ki povzročajo zelo podobne simptome in znake kot težave s suhimi očmi vendar pri njih ni motenj tvorbe ali sestave solz. Najpogostejše med temi so blefaritis (vnetje robov vek), entropij (rob veke se zaviha navznoter), ektropij (rob veke je obrnjen navzven), moten refleks mežikanja, alergična reakcija na očesne kapljice ali mazila, dražljaji iz okolja (kajenja, sonce, veter, klimatske naprave) ter nenazadnje todi preobremenjenost oči.

Postavitev diagnoze suhih oči
V primerih draženih in suhih oči lahko s preiskavami v očesni ambulanti določimo količino izločanja solz, prav tako pa tudi kakovost solznega filma. Količino izločanja solz se določi s Schirmer testom, kjer v predel med spodnjo veko in zrklom za 5 minut vstavimo testni listič in določimo količino izločanja solz. Kakovost solznega filma določimo s posebnimi barvili v obliki kapljic (fluorescein, lisamin zeleno, rose bengal rdeče). Po obarvanju ocenimo vzorec obarvanega predela površine očesa in merimo čas, ki je potreben, da se pokaže suh predel na površini očesa.

Zdravljenje suhih oči
Ne glede na vzrok je cilj zdravljenja, da so oči čim bolj vlažne. To lahko dosežemo na več načinov:
– nadomestki solz. Blage oblike suhih oči lahko zdravimo le z umetnimi solzami. V oko jih lahko vkapavamo večkrat dnevno, celo na eno uro. V primerih zelo pogostega dajanja umetnih solz je priporočljiva uporaba umetnih solz brez konzervansov, ki jih dobimo v lekarnah, kajti konzervansi zelo pogosto povzročajo alergične ali toksične reakcije, ki še dodatno dražijo oko. Poleg umetnih solz je pri hujših primerih suhih oči priporočljiva še uporaba vlažilnih mazil za oko. Pri uporabi mazila se vid nekoliko zamegli zato jih bolj pogosto uporabljamo pred spanjem.
– prekinitev iztekanja solz skozi solzne kanalčke. Odprtine solznih kanalčkov skozi katere odtekajo solze zapremo začasno ali za vedno in sicer s kolagenskimi ali silikonskimi čepki. Kolagenski čepki se čez nekaj dni raztopijo, silikonske čepke pa lahko odstranimo ali jih pustimo na mestu. Ena od možnih metod zaprtja izvodil solznih žlez pa je kirurška kauterizacija s katero naredimo brazgotino in tako zapremo kanal.
– protivnetna zdravila. Pri zelo napredovalih oblikah bolezni suhih oči so na voljo tudi druga zdravila, ki jih navadno uporabljamo pri zagonih bolezni izjemoma tudi dalj časa. Sem spadajo kortikosteroidi, ciklosporin A, v primerih bolezni žlez na spodnji in zgornji veki pa predpišemo za določeno obdobje tudi antibiotik. Rezultati tega zdravljena se ponavadi pokažejo šele po daljšem obdobju, običajno po enem do dveh mesecih.

Nasveti za bolnike s suhimi očmi
– izogibajte se neposrednemu usmerjanju gretja oziroma hlajenja v avtu v oči in klimatskim napravam, ki bi bile usmerjene v vaše oči
– v vetru in pri plavanju uporabljajte zaščitna očala
– priporočena vlažnost v prostoru je med 30 in 50 odstotki, pozimi svetujemo dodatno vlaženje prostorov
– pomembno je mežikanje z vekami, zavestno zaporedno mežikanje pripomore k boljši prerazporeditvi solznega filma.

Z ustreznim vedenjem ter uporabo umetnih solz bodo mnogi, ki imajo blažje težave s suhimi očmi odpravili ta problem sami. Pri izrazitejših težavah je nujen obisk oftalmologa že ob pričetku težav, saj se le z ustrezno terapijo usmerjeno v odpravljanje vzrokov oziroma v zdrvljenje bolezni, ki je privedla do nastanka suhih oči lahko prepreči nastanek hujših okvar oči.

Morela okulisti d.o.o.
Center za očesno refraktivno kirurgijo
Ul. bratov Babnik 10
1000 Ljubljana
Tel: 01 510 2340
http://www.morelaokulisti.si