Suha koža pri dojenčku
Lepo pozdravljeni
Moja hčerka je stara 3 tedne. Pred tednom dni ji je koža po telesu postala suha. Na določenih področjih, okoli zapestja in gležnja je ta suhost še izrazitejša. Po kopanju jo namažem z mandljevim oljem.
Hčerko polno dojim ( na 2-3 ure ). Hčerka je živahna in ustrezno pridobiva na teži.
Kaj pomeni suha koža pri dojenčku?
Hvala,lp
Spoštovani,
pri vaši dojenčici suha koža najverjetneje pomeni, da jo preveč milite. Omejite uporabo mila – celega telesa ne milite vsak dan, pač pa le predel pod plenico in morda še pazdušne gube. Sicer jo umivajte le z vodo, milo bo za ostalo kožo dovolj enkrat na teden; za lasišče je običajno dovolj šamponiranje dvakrat tedensko, razen če ima veliko oblog – v tem primeru je šamponiranje lahko vsakodnevno. Za umivanje izberite sindet ali trdo otroško milo in otroka umivajte z namiljeno krpico za umivanje. Vse ostanke mila s kože dobro izperite s čisto vodo. Otroka po kopanju namažite z negovalno kremo, NE z oljem. Nekatere babice in patronažne sestre še vedno svetujejo uporabo mandljevega olja, ki pa ni najboljša nega, saj koži dodaja le maščobo, vlage pa ne. Svetujem uporabo kreme ali dovolj mastnega (tj. ne hidratantnega) losjona. Če ima otrok kožo zelo občutljivo, si v lekarni kupite pripravek brez dišav (npr. A-derma), sicer pa poljubno po vašem izboru.
Atopijski dermatitis, ki se kaže kot luščenje, srbenje in vnetje kože, zlasti v pregibih, se v tej starosti še ne pojavlja. S suho, luščečo kožo se kaže tudi ihtioza – genetsko pogojena bolezen kože – ki jo ima približno vsak 300. prebivalec. Večinoma se kaže pri več članih iste družine, ni pa nujno. Posebnega zdravljenja razen ustrezne nege za ihtiozo ni, tako da tudi če bi pri vaši hčerki šlo za prve znake ihtioze, ne boste nič zamudili. Upoštevajte zgornje nasvete za nego; če bo suha, luščeča koža kljub ustrezni negi še vedno izrazita, naj vas pediater napoti k otroškemu dermatologu.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni
Hvala lepa za hiter odgovor.
Naj povem, da sem hčerko umila z milom izključno prvič (pred dobrim tednom), drugače milo uporabljam samo po ritki. Za umivanje uporabljam milo od a derme (starejša hčerka hči ima kontaktni toksični dermatitis). Za vlaženje kože pri starejši hčerki uporabljam od Eucerina (12% omega). Po nasvetu farmacevtke sem uporabila mandljevo olje.
Razen uporabe mandljevega olja, negujem otročka tako kot ste napisali (kopanje)..
A bi bila nega z milom A derma in Eucerin 12% omega ustrezna?
Hvala,lp
Spoštovani,
milo A-derma je zelo nežno in bo za vašo hčerko verjetno v redu. Prav tako bo verjetno OK tudi losjon Eucerin omega, vsekakor je boljši od olja. Če se vam bo zdel premalo masten (če se bo zelo hitro vpil in bo koža po uporabi spet kmalu suha), uporabite raje kremo, lahko tisto od A-derme za atopijsko kožo, ali pa lekarniško pripravljeno kremo iz 30 % vode v eucerolu. Kožo namažite takoj po kopanju, da vanjo ujamete dodatno vlago, najbolje v prvih treh minutah, ko je še malo vlažna. Voda za kopanje naj ne bo pretopla, prav tako kopanje ne sme biti predolgo (največ 10 minut).
Pozimi je zrak v centralno ogrevanih stanovanjih zelo suh, kar kožo dodatno izsušuje. Če je zrak pri vas zelo suh, razmislite o uporabi vlažilcev ali pa vsaj o kakšni mokri rjuhi ali brisači na radiatorju.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
sin je star 4,5 mesecev in pri 3. mesecih so se mu po prvem cepljenju pojavili rdeči madeži po telesu. Madeži so izrazitejši pri kopanju, drugače čez dan izgledajo bolj kot suha koža. Najprej so se pojavili na komolcih, nato pa so se razširili po vsem telesu (prilagam fotografiji po kopanju). Naj povem, da otroka že vse od rojstva izključno dojim. Kopava se vsak dan, namiliva pa le 1 x tedensko s trdim otroškim milom. Po kopanju se vedno namaževa z riboderminom po celem telesu. Je pa zanimivo, da so ti rdeči madeži kak dan močno izraziti, kak dan pa jih sploh ni opaziti. Opažam pa, da od takrat, ko so se pojavili, otrok slabše spi, je nemiren in se premetava. Pediater nama je predpisal kremo kuterid (15 g + bela maža). Po mazanju so madeži za kak dan izginili in se občasno spet pojavili. Je možno, da gre za atopični dermatitis kljub temu, da kak dan suhe kože sploh ni opazit? Ali otroka to srbi? Nameravamo obiskati dermatologa, vendar mu težko pokažemo v čem je problem, ker čez dan res skoraj ni nič videti. Kako ukrepati?
Najlepša hvala za odgovor.
Spoštovani,
opis kožnih sprememb in fotografiji, ki ste jih poslali, niso toliko tipični za atopijski dermatitis, da bi lahko to diagnozo nedvoumo postavili. Vendar pa je starost 3 mesecev tista, ko se pri k atopiji nagnjenih otrocih kar pogosto začnejo težave (cepljenje pri tem ni vzrok, ampak samo naključno časovno sovpada). Atopija lahko poteka tudi v blagi, neznačilni obliki, s suho kožo in občasnimi vnetji. Lahko da se bo pri vašem otroku sčasoma pojavil kateri od bolj tipičnih znakov atopijskega dermatitisa, lahko pa da ima le bolj občutljivo kožo, ki zahteva zgolj ustrezno nego.
Pri tipičnem poteku atopijskega dermatitisa se pri majhnih dojenčkih v 1. letu starosti najprej pojavi vnetje kože na obrazu, zlasti na licih, pozneje se pojavijo vneta žarišča v pregibih velikih sklepov (komolci, kolena) in drugod po telesu. Suha koža pa je značilna za atopijski dermatitis v vseh starostnih obdobjih in pomen ustrezne nege je neprecenljiv. Ustrezna nega kože je pravzaprav osnovna terapija atopijskega dermatitisa in marsikdaj lahko z njo preprečimo ali vsaj omilimo poslabšanja.
Kožne spremembe različnih vzrokov so marsikdaj bolj izrazite po kopanju, vzrok je deloma v segrevanju, ki pospeši krvni pretok, zaradi česar postane rdečina izrazitejša. Kožo ob kopanju pogosto razdražijo peneče kopeli, ki jih pri vašem otroku absolutno odsvetujem. Tudi milo lahko kožo draži, tako da je vaš ukrep z zmanjšanjem pogostosti miljenja in uporabo trdega mila ustrezen, milo pa vsakokrat tudi dobro sperite s kože s tekočo vodo. Ribje mazilo je zelo mastno in koži marsikdaj ne dodaja dovolj vlage, tako da vam svetujem, da namesto tega raje uporabite kremo za suho otroško kožo brez dišav (npr. A-derma iz lekarne ali 30 % voda v eucerolu, ki jo lahko magistralno pripravijo v lekarni, tudi brez recepta).
Ali je nočni nemir vašega otroka posledica srbenja ali ne, ne vem. Dojenčki se še ne znajo praskati, tako da so ob srbežu nemirni, veliko jočejo in ne spijo. Če bi bil srbež hud, bi bil vaš otrok verjetno zelo vznemirjen in bi vi to opazili. Malo večji dojenčki se namesto praskanja grabijo za kožo in jo vlečejo; tudi to je znak srbeža.
Zaenkrat vam poleg drugih nasvetov za ustrezno nego suhe kože (ki so pripeti spodaj) svetujem negovalno kremo za vse telo dvakrat na dan. Otroka namažite čim prej po kopanju, po možnosti v treh minutah – takrat ko je koža še malo vlažna. Oblačila naj bodo bombažna, izogibajte se sintetike in volne. Boljši je tekoči pralni prašek od tistega v prahu, saj se iz oblačil lažje izpere; perilo izpirajte dvakrat in opustite mehčalec. Kuterida, tudi če je razredčen, pri otrocih raje ne uporabljamo, tako da če stanja ne boste uspeli vzdrževati z negovalno kremo, naj vam pediater raje predpiše blažji lokalni kortikosteroid (npr. Locoidon), če bo presodil, da je to potrebno.
Kakšna dieta za vas kot za doječo mamo (za poskus izključitve alergije) se mi ta hip glede na razmeroma blage otrokove težave in klinično sliko ne zdi pretirano smiselna, ker je precej mučna; če bo to potrebno, vam bo tako svetoval dermatolog ob pregledu. K pregledu pa nesite s seboj fotografije kožnih sprememb, ki lahko tudi pomagajo (slikajte pa tudi obraz in okončine).
Spodaj pripenjam navodila za nego suhe kože, ki jih sicer uporabljam za svoje odrasle paciente, vendar so smiselno uporabni tudi za otroke.
Lep pozdrav,
Vesna Tlaker Žunter, dr. med.
zdravnica specialistka dermatovenerologije
**********
SUHA KOŽA
Zunanjo povrhnjico kože sestavljajo večinoma poroženele celice, ki se nenehno nezaznavno luščijo in odpadajo. Celotna povrhnjica se obnovi približno enkrat mesečno. V letu dni odrasel človek izgubi za približno 4 kilograme kožnih lusk, ki večinoma končajo kot hišni prah. Celice povrhnjice med seboj povezujejo – podobno kot malta opeko v zidu – medcelične maščobe. Te pomagajo tvoriti zaščitni maščobno-kislinski plašč na površini kože, ki preprečuje izhlapevanje vode skozi kožo. Zaradi tega ima večina ljudi kožo mehko, voljno in gladko. Pri ljudeh s suho kožo teh maščob ni dovolj, zato je povečano izhlapevanje vode skozi povrhnjico.
Suha koža je groba, razpokana in se lušči, posledica je lahko neprijeten občutek zategovanja ali srbenja. Suha koža je občutljivejša za zunanje dejavnike – hitreje se razdraži zaradi mraza, vetra ali stika z vodo, detergenti, zemljo itd. Zaradi izsušenosti kože se lahko pojavi vnetje z rdečino, poveča se možnost okužb. Suha koža se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih, pogostejša pa je v starosti, ko se zmanjša izločanje loja, in pri otrocih. Lahko je družinsko pogojena. Pojavlja se tudi v sklopu nekaterih bolezni kože, npr. atopijskega dermatitisa ali ihtioze. Težave s suho kožo so pogostejše pozimi, ko je zrak bolj suh, zlasti v centralno ogrevanih prostorih. Številni ljudje, zlasti skrbne in urejene ženske, imajo težave s suho kožo zgolj zaradi nepravilne nege s prepogostim umivanjem in uporabo preveč agresivnih mil.
NEGA SUHE IN OBČUTLJIVE KOŽE
Pravilna nega suhe kože je bistvenega pomena in lahko pri večini ljudi s suho kožo povsem odpravi ali vsaj močno olajša težave. Spodnji nasveti za nego so primerni za vse ljudi s suho kožo ne glede na vzrok, svetujemo pa predhodni posvet z zdravnikom, če je na koži vidno vnetje, rane, kraste, gnojenje ali če koža močno srbi.
Izogibajte se dolgemu tuširanju z vročo vodo. Bolj kot je voda vroča, hitreje se izpirajo maščobe s kože. Z umivanjem ne pretiravajte, če tuširanje kakšen dan preskočite, vam bo koža hvaležna.
Ne uporabljajte običajnih tekočih mil iz trgovine in penečih kopeli, ki kožo močno sušijo. Za umivanje izberite blag sintetični detergent (sindet), olje za tuširanje ali trdo otroško milo oz. sindet. Miljenje omejite na tiste dele kože, ki so vidno umazani, po potrebi še na kožne gube in intimne predele. Celega telesa nikakor ni treba militi vsak dan!
Po tuširanju se nežno obrišite in kožo takoj, dokler je še vlažna, namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Najbolje se je namazati v treh do največ petih minutah po tuširanju, saj tako ujamemo dodatno vlago v kožo.
Občasno – npr. enkrat tedensko – si lahko pripravite oljno kopel. V banjo mlačne vode dodajte priporočeno količino katere od pripravljenih oljnih kopeli ali pa nekaj žlic olivnega olja, ki jih pred tem s kuhinjskim mešalnikom v manjši posodi dobro razmešate v litru vode. Priporočamo največ 10 do 20-minutno kopel. Po kopanju kožo nežno popivnajte z brisačo in takoj namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Oljne kopeli odsvetujemo ob znakih vnetja na koži.
Izogibajte se prepogostemu umivanju in močenju rok. Pri gospodinjskih delih – pomivanju, ročnem pranju perila, rezanju ali lupljenju sadja in zelenjave – ali pri delu z zemljo nosite zaščitne rokavice. Roke po vsakem umivanju namažite z negovalno kremo.
Perilo, ki je v stiku s kožo, operite s čim manj agresivnimi pralnimi sredstvi in brez mehčalca. V pralnem stroju naj bo manj perila, perilo dvakrat izperite. Novo perilo pred uporabo operite. Izbirajte oblačila iz bombaža in drugih naravnih vlaken. Izogibajte se volne in sintetike, ki pogosto dražita kožo.
Če živite v centralno ogrevanem stanovanju, ga pozimi dodatno vlažite. Pijte dovolj vode, vsaj liter in pol dnevno.
Za nego kože izberite pripravek – kremo ali losjon, ki vam ustreza in ga boste z veseljem redno uporabljali. V zimskih mesecih naj bo negovalni pripravek bolj masten kot poleti, na splošno pa pripravki z veliko vsebnostjo vode in malo maščob (ti. hidratantne kreme) za ljudi s suho kožo niso najboljši. Prav tako čista olja (rastlinska, mineralna), ki koži ne dodajo vlage, za nego suhe kože niso primerna. Ljudje z zelo občutljivo in k alergijam nagnjeno kožo naj izberejo hipoalergen pripravek brez dišav. Včasih je treba preizkusiti več negovalnih pripravkov, da najdemo ustreznega zase. Ravnajte se po občutku: po uporabi koža ne sme peči ali pordeti, občutek mora biti prijeten, koža pa dolgo mehka in voljna. Izogibajte se pripravkom (čistilnim losjonom ipd.), ki vsebujejo alkohol.
Pri večjih otrocih in odraslih kožo na soncu izpostavljenih delih telesa čez dan uporabljajte kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več. Svetujemo uporabo zaščitnega faktorja tudi ob oblačnih dneh, vse leto. Zaščita pred soncem oz. UV-žarki je najpomembnejši dejavnik pri preprečevanju kožnega raka in prezgodnjega staranja kože.
Spoštovani,
kontaktni dermatitis je tudi možen, zato tudi, kot je napisano zgoraj, svetujemo dvakratno izpiranje perila, pranje brez mehčalca ter uporabo neodišavljenih kozmetičnih pripravkov. S temi ukrepi odpravimo večino težav pri otrocih z občutljivo kožo. Kontaktni dermatitis je možen po dveh mehanizmih. Iritacijski kontaktni dermatitis, ki mu v blagi obliki po domače rečemo kar “občutljiva koža”, je pri otrocih razmeroma pogosto. Možna je tudi “prava” alergija oz. alergijski kontaktni dermatitis, ki je pri otrocih bistveno redkejši kot pri odraslih.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
no, diagnozo ste postavili že sami. Morda gre samo za suho kožo in nič drugega, če bi se spremembam pridružilo še vnetje (rdečina), pa jih pokažite zdravaniku, ki bo presodil, ali gre za spremembe v sklopu zimskega ekcema ali atopijskega dermatitisa. Tudi če gre za bolj žariščne spremembe v smislu suhe kože, se jih lotite enako, kot je opisano zgoraj pod navodili za nego suhe kože.
Lep pozdrav,
sem mazala z hladilnim mazilom in je skoraj izginilo.
po moje ni šlo nič hudega .
kaj paa svetujete za kožo obraza ,v zimskem in kaj v letnem času.
bom pa mimogrede se vprasala za svojo tezavo.
namrec že slabih 10 let imam na kolenih samo rdečo fleko ki srbi,in le se pojavi v zimskem obdobju kot da bi bila alergija na mraz,ko je sonček da sem v kratkih hlačah takoj izgine ,poleti nimam nikoli nič.
saj se šla dermatologu večkrat in so mi dali mazila kuterid advantan,locoidon, nevem kaj se sem imela in nič ni pomagal.
himalajsko sol sem tudi imela in nič.
pomaga le sonce in morje .
ali je mozno da je alergija na mraz.
Spoštovani,
če je vašemu otroku hladilno mazilo koristilo, ga lahko uporabljate še naprej. Kar se tiče negovalnih krem, je izbira dobrih pripravkov velika in ni ene kreme, ki bi bila toliko boljša od ostalih, da bi jo lahko posebej izpostavili. Na splošno pa svetujem, da naj bo negovalna krema pozimi nekoliko bolj mastna kot poleti, vsebuje naj tudi zaščitni faktor (SPF).
Vaša kožna sprememba na kolenih ni alergija na mraz. Alergija na mraz se kaže drugače. “Flek” na kolenu je lahko marsikaj, najpogostejša sprememba, ki ustreza vašemu opisu, je luskavica, na daljavo pa tega seveda ne morem reči.
Lep pozdrav,
Pozdravljeni!
Imam 4 mesece starega sina (je dojen), ki ima temenca in suho kožo oziroma rdeče madeže po vsem telesu, tudi po ličkah. Kopava se vsak drug dan v kuhinjskem olju (predlagala nama je pediatrinja), trdega otroškega mila ne uporabljava že 1 mesec, vendar ni nič bolje. Maževa se z Pavlovičevo kremo, ki naj bi bila naravna. Koža, po nanašanju kreme, postane spet hitro suha. Spi zelo nemirno, rad se premetava in oglaša, pogosto se ponoči zbuja in vsako noč se popraska po lasišču ali okoli ušes ali po obrazu, tako, da zdaj nosi rokavičke, V drugem mesecu nosečnosti sem sama imela podobne težave, in sicer je bila diagnoza Pityriasis rosea. Prvič sem za to obolela leta 2007 in 2011 sem obolela ponovno, čeprav pravijo, da je ta bolezen redka in jo po navadi imaš le enkrat. Zanima me, če je to krivo, da ima sin podobne težave in kaj mi predlagate? Pediatrinja je mnenja, da sin nima Pityriasis rosea.
Najlepša hvala za vaš odgovor!!
Spoštovani,
glede na starost vašega dojenčka in opis ima vaš sin najverjetneje seboroični dermatitis. Možen je tudi atopijski dermatitis, ki se v nekaterih primerih začne že v tako zgodnjem obdobju (pred 3 meseci starosti se ne začne praktično nikoli, pogosteje pa je začetek okrog 6. meseca ali pozneje). Možne so sicer tudi nekatere bolezni kože, ki bi potekale s podobno klinično sliko, vendar so v tem obdobju redkejše.
“Pavlovičeve” kreme ne poznam in zanjo slišim prvič. Pomagalo bi, če bi zapisali sestavo. Taki in drugačni “naravni” pripravki niso suho zlato in so marsikdaj neučinkoviti, včasih pa tudi povzročajo dodatne težave, bodisi zaradi draženja bodisi zaradi alergije. Krema očitno vašemu otroku ne pomaga, lahko da morda celo prispeva k poslabševanju težav. Hmm, kopanje v kuhinjskem olju? Verjetno to pomeni, da v vodo za kopanje dodate nekaj olja ali pač otroka umivate le z oljem? Slednje vam odločno odsvetujem. Oljne kopeli – npr. dodatek 1/2 dl do 1 dl oljčnega olja, lahko tudi tistega iz kuhinje, so sicer primerne za suho kožo, vendar pa jih ob aktivnem vnetju kože odsvetujemo in torej za vašega otroka niso primerne.
Svetujem, da otroka pregleda otroški dermatolog, ki vam bo predpisal ustrezno terapijo. Verjetno potrebuje zdravila proti srbenju, saj rokavičke proti praskanju sicer v neki meri preprečijo opraskanine, otroka pa kljub temu srbi in zaradi tega trpi. Predvsem pa vaš sin potrebuje ustrezno lokalno terapijo in navodila za nego.
Lep pozdrav,