Študij psihologije
Psihologijo lahko v Sloveniji študiraš na Filozofski fakulteti v Ljubljani in Mariboru. V obeh primerih gre za izključno enopredmetni študij. Ker gre za univerzitetni (ne visokošolski strokovni) program, je osnovni pogoj za vpis opravljena matura. Pri izračunu točk v primeru omejitve vpisa se upošteva učni uspeh v zadnjih dveh letnikih (40%) in uspeh na maturi (60%). Način prepračunavanja lahko poiščeš na spletni strani http://www.vpis.uni-lj.si ali na dijaški.net. Težko je predvideti spodnjo mejo zahtevanih točk, lahko pa si pomagamo s podatki iz preteklih let. S prav dobrim uspehom in tudi dobro opravljeno maturo imaš lepe možnosti za vpis v Maribor, v Ljubljani so meje nekoliko višje – vendar z maturo, zlasti če opravljaš več predmetov na višji ravni (to je možno pri AN in MAT), lahko veliko nadoknadiš. Psihologija ni obvezni predmet na maturi za vpis.
Na koprski Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije izvajajo študij biopsihologije, poglej si tudi predmetnik tega programa.
Študij psihologije nima smeri, proti koncu študija lahko študenti izbirajo del predmetov in tako poglobijo znanje na pedagoškem, kliničnem ali katerem drugem področju. Naziv klinični psiholog pridobiš v okviru specializacije, ko že zaključiš drugo stopnjo (magisterij); v večini primerov so psihologi specialističnega študija zaposleni v zdravstvu.
Vedenjsko – kognitivna smer v psihologiji je tudi ena od možnih psihoterapevtskih šol (kot so npr. še transakcijska analiza, realitetna terapija, analitična psihoterapija…); tudi izobraževanje na področju psihoterapije je na vrsti po zaključenem študiju psihologije. Večina psihoterapevtskih šol zahteva tudi nekajletne delovne izkušnje. Programi pa so plačljivi. Vpis brez delovnih izkušenj na psihotreapevtske plačljive programe trenutno v Sloveniji ni mogoč.
Toliko o psihologiji. Če te še kaj zanima me vprašaj.
Vse je že napisano, samo to še manjka, da so psihologi pri nas nezaposljiv kader že nekaj let. Dobro obvladovanje angleščine ti pomaga pri zaposlitvi v tujini, vendar pa moraš biti že zelo dober strokovnjak na tem področju, da te v tujini zaposlijo. Direkt s faksa brez izkušenj ne dobiš zaposlitve nikjer.
Če gledaš tako, potem se ne splača šdudirat praktično skoraj nič. Vsaj nič iz študijev družboslovja.
Če študij nadaljuješ in dopolniš z magisterijem ti je odprtih veliko poti tako pri nas kot v tujini. Poleg tega v teh kriznih časih kljub pomanjkanju denarja pivat psihologija in psihoterapija čedalje bolj cveti.
Če te študij zanima se vpiši nanj. Kdo pa ve kaj bo ko boš končevala.
Sicer pa je študij razgiban, veliko je dela z ljudmi, prakse je pa tudi nekaj suhoparnosti predvsem v statistiki
Študij psihologije poteka na Filozofski fakulteti, kot pa si najbrž že slišala, je to zelo zahteven študijski program, predvsem zaradi veliko obveznosti. Veliko je sprotnega pisanja različnih poročil, kolokvijev in izpitov in ker moraš vsako leto opraviti praktično VSE izpite, če se hočeš vpisati v višji letnik.
Psihologija na maturi ni potrebna, je pa potrebnih veliko število točk za vpis in dober rezultat na maturi.
Predlagam ti da si poleg psihologije pogledaš še zelo sorodne študije in njihove predmetnike::
npr. socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika (Pedagoška fakulteta Ljubljana); socialno delo (Fakulteta za socialno delo), biopsihologija (F. za naravoslovje, matematiko in informacijske tehnologije Koper)
Po novem bolonjskem sistemu je študij psihologije narejen na 3+2+2, pri čemer moraš za opravljanje samostojne psihološke prakse (in dosego enake stopnje izobrazbe, kot je sedaj 4-letni študij) opraviti 1. in 2. stopnjo.
Več o 1. stopnji: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Dodiplomski_%C5%A1tudij/Novi_prvostopenjski_program
Več o 2. stopnji: http://psy.ff.uni-lj.si/slo/Magistrski_%C5%A1tudij/Novi_drugostopenjski_program
In general… največ informacij boš dobil na http://psy.ff.uni-lj.si/slo/
Smeri:
Na 1. in 2. stopnji ni smeri, v neki meri pa so prisotni izbirni predmeti, ki jih izbereš iz nabora in si študij tako prilagodiš svojim poklicnim željam.
Nazivi:
1. stopnja: diplomirani psiholog (UN)
2. stopnja: magister psihologije
Na maturi priporočam, da izbereš tiste predmete, ki se ti zdijo najbolj zanimivi – lahko je psihologija, zgodovina, geografija, filozofija,…. Karkoli, ker pri vpisu na psihologijo to nima nobenega vpliva katere predmete si imela na maturi, pomembne so samo točke. Jaz sem si poleg slovenščine in matematike izbrala še angleščino, zgodovino in psihologijo (ker me je to pač bolj zanimalo, kot pa geografija, kemija, fizika,…).
Glede na to da želiš dobiti kar veliko točk bo verjetno treba vzeti kakšen predmet tudi na višjem nivoju (torej matematiko ali pa tuj jezik) – priporočam, da izbereš tistega ki ti gre bolje od rok ali pa oba.
Jah na psihologiji se mamo fino … vsaj vsi ki nismo preveč pričakovali, bom rekla. Very Happy
Mnogokoga v prvem letniku preseneti, da psihologija ni čisto to, kar si je predstavljal … sploh statistika je večini precej odveč. Smile Ampak profesorji pa predavanja so pač tko no … eni bolj drugi manj zanimivi, prevladuje pa manj, kar se tiče predavateljskih sposobnosti. Predmetnik si poglej. Eni predmeti so mal xy, ampak ti tud večinoma niso neki zahtevni.
Sicer pa a ne bo drugo leto bolonja tuki? Tko da v bistvu ti ne znam velik povedat. Very Happy
Najboljša stvar na psihologiji je pa itak DŠPS – društvo študentov psihologije slovenije. Člani društva so sami fajn in aktivni ljudje, dogaja se ful enih zanimivih obštudijskih dejavnosti (ki pa majo vse kej veze s psihologijo, sam da je mnogo bolj zabavno) – ekskurzije, izmenjave, predavanja, delavnice, psihošole (za pet dni se gre nekam v slo in se čez dan posluša ful zanimiva predavanja na neko temo, čez noč pa žura), okrogle mize, Panika (revija) …
Skratka, če si v društvu, je življenje na psihologiji mnogo lepše.
Bom še js par stvari povedala… glede na to, da sem že bolj proti koncu (sem 4. letnik), sem že malo dobila občutek, kako je tuki.
Glede samega študija je tko: veliko študentov si res ne predstavlja najboljš, kaj sploh je psihologija (pa to res ne mislim podcenjevalno…). Tko da so mogoče mal začudeni, kaj delata npr. statistika al pa ekologija v prvem letniku. Ampak to so nekak neki splošni predmeti, ki kasneje kar dobijo smisel, se mi zdi. Zavedat se mormo, da je psihiologija zelo zelo široka… in potrebno je na začetku dobit širok spekter znanj (pač če te zanimajo terapije, se ti bo v prvem letniku statistika zdela brezvezna, pa ti bo bolj všeč razvojna, če pa te zanima raziskovanje, bo pa ravno obratno). Ampak treba je pa vse to dat čez.
Nekateri so tud zlo zlo razočarani nad tem, da se učimo veliko teorije in je malo praktičnega dela. Tud sama sem bla najprej takega mnenja, ampak vedno bolj spoznavam… da je pravzaprav teorija res osnova dela (če je seveda korektno in kvalitetno podana, kot so že omenili – nekateri profesorji so grozni, nekateri pa res kvalitetni in super! In ti znajo povprečje kr ornk zvišat!!!). Pa saj tko je na vseh programih. Je pa tudi od študenta samega odvisno, koliko bo od študija odnesel (katere izbirne si bo izbral, kok bo vložil dela…).
Vsekakor ima sam študij (oz. cel sistem) kar nekaj pomanjkljivosti, ampak tak pač je. Študentje na splošno pogrešamo več praktičnosti, ki pa je primanjkuje vsem študijskim smerem, ne samo psihologiji.
Na splošno pa se zdi meni vedno bolj fajn, in ni mi žal, da sem tukaj.
Če sem se jaz kaj naučila od vsega tega… je to… da sem malo bolj kritična do kakih stvari in da ne “kupim” takoj vsega, kar slišim in da sem malo bolj kritična on dosledna pri odnosih z ljudmi in mal sem sebe spravila v red
.
Se mi zdi, da kar veliko odnesemo od tega študija… čeprov se nam sproti zdi, da je vse bolj tko tko… in mamo občutek nekompetentnosti.
Kakorkoli, meni je všeč, vedno bolj (krivim klinično psihologijo 2 in vse izbirne klinične predmete). Ti so zakon in pogoj za delo v klinični psihologiji.
Obštudijsko življenje je pa sploh ful fajn, društvo je res zakon, odnosi med generacijami tudi. Brez starejših kolegov in sošolcev meni ne bi uspelo Smile. Se mi zdi, znamo kar poskrbet en za drugega.
