STUDIJ MEDICINE

Ne vem zakaj te skrbi samo to, koliko casa na dan se je treba ucit. Bistvo je to, a lahko delas ta job ali ne. Ce se ti gnusi kri, izlocki, iztrebki itd, potem nisi za medicino. Ce ti grejo ljudje, ki kar naprej jadajo eno in isto in ne poslusajo kar jim reces na zivce, potem tudi nisi… Ce slabo prenasas zares slabe novice, ne zmores nekomu povedati, da ni kaj narest, da bo umrl.. ce te sokira, ce kdo umre.. Zares to je tisto, kar moras razmisliti. Medicina niso knjige ampak bolni (najveckrat tudi tecni) ljudje.

Glede denarja so ljudje primerljive inteligence v industriji veliko bolje placani in se s fousijo se jim ni treba ubadati. njihove place se nikogar nic ne ticejo.

O ugledu zdravnikov pa si lahko preberes tudi na teh forumih.. malo pobrskaj. Najbrz bos opazila, da velik odstotek bralcev teh forumov zdravnike ze kar zanicuje ali pa vsaj obtozuje korupcije.

Temu dodaj se naso zadeto politiko, zaradi katere so ob vsesplosnem pomanjkanju zdravnikov nekateri od teh na borzi dela.. pa ne zaradi slabe kvalitete ampak zato, ker nihce noce placati novih delovnih mest.

No in ce ti je za vse to vseeno, potem si ravno prava. Join the club! :))))

Bomo že še videli. 🙂

Halo!

Preden se odločiš za študij medicine, se malo pozanimaj, kakšno je delo zdravnika. Faks boš sigurno naredila, sicer bo kar dosti dela,vendar če nekaj želiš, lahko vse izpelješ do konca!
Sem zdravnica in sem o delu zdravnika pred kratkim pisala na tem forumu. Mene osebno je delo zdravnika razočaralo, ker ni tisto kar sem si predstavljala. Preveč je slabih strani tega poklica. Odvisno od tega , kakšen človek si. Če si zelo ambiciozna, potem boš navdušena, če pa hočeš od življenja še kaj več kot službo, te bo medicina razočarala, ker zahteva res celega človeka.
Nočem te prestrašit, moj nasvet je le, da dobro premisli, če to res želiš, ker poznam precej sošolcev, ki imajo podobne občutke. Je pa res , da pri 18-tih res ne moreš vedeti, kaj točno hočeš.
Srečno!

A si že imel fiziologijo, pafi in pato?

Sorri, ampak meni se zdi, da si le malo preveč samopohvalen. Žal verjamem v nekaj, da obstajajo tudi deklice z desetkami, ki bodo boljše zdravnice kot ti. Povrhu pa klinične prakse še povohu nisi.
Če si pa količkaj brihten in imaš prav malo smisla za humor, bi že zdavnaj pogruntal, da je tisto o 10 urah učenja čista šala (a poznaš bitje, ki to zdrži!!!), pa tudi 10-12 let študirajo zelo redki…

Sorry resna… …vse kar sem hotu povedat je, da fax ni tako strašen kot se govori, pa da je življenje velik več kot le učenje in to, da si na faxu največji požiralec učbenikov.

O tem, da bojo bolši zdravniki od mene pa sploh ne dvomim in me to še najmanj skrbi. Sem te mogoče prizadel, ker si pridna deklca z desetkami? Sorči.

LP od samohvalnega luzerja 🙂

Imaš prav! Kar se pa desetk tiče, so pa že sedem let moja velika želja…
Je pa res, da sem bila prej preveč napadalna, nisem mislila tako…
A drugi letnik si? Poznaš mogoče kakega Mongola, stomatolog iz Oražna, ki že tri leta bluzi..? Kaj pa Željkota, Silvota, Jankota, Milana in Gospo…?

Mongola – prvič slišim (na videz bi mogče vedel)… Silvota, Janeza poznam itak, Željko vratar je model, vedno kej kul pove… ….Gospa… Gospa me je pa lih zanč napizdila v WCju, da smo moški u kurcu, da vse zasvinjamo in da mora pol ona situacijo vedno reševat (zasvinjal nisem pa nič) :))

Hja, Gospa je itak primer zase, če ne pa ni hudobna…(tako pravi sama), kar se pa njene čistoče tiče, pa ne zdaj tukaj..
A veš, da Janez ful trenira fitness, boks…ma dvakrat zlomljen nos, pa hodi na Šmarno, pa ful je športnik? Silvo je pa včasih treniru atletiko, al neki takega…ne vem glih točno…

sama sem zdravnica, na specializaciji. se strinjam z majo, medicina res zahteva celega človeka, seveda, če želiš dobro delati. kaj to pomeni si pri 18tih verjetno človek težko predstavlja. npr, če delaš karkoli drugega, imaš, ko prideš iz službe, prosti čas, prav tako za vikend. če boš pa zdravnica pa ne bodo redki dnevi, ko moraš popoldan, zvečer ali pa ponoči kaj preštudirat, pripravljat članke, predavanje… pogosto tudi še premišljuješ o pacientih, pa kako si ravnala v določeni situaciji, kaj se dogaja s pacienti , ko si doma¸…naporna so tudi dežurstva-in nasprotno z vsem kar se piše v javnosti -smešno nizko plačana. dežurstva niso naporna samo zato, ker si takrat pod stalnim stresom, ampak tudi zato, ker npr. ne spiš celo noč, drug dan si pa naprej v službi… se sčasoma kar skuriš… mene včasih mož kar malo čudno gleda, ampak na srečo ima on bistveno manj naporno službo in veliko pomaga.
skratka učenje tekom študija je ‘sweet problem’, naj te sploh ne skrbi, je pa veliko piflanja in memoriranja, je pa resnica daleč od tega, da bi se bilo treba vsak dan učiti. napornost tega poklica se pokaže šele, ko začneš delati, za to, da zmoreš, je res važno, da te veseli, da maš motivacijo. med zdravniki so pogoste depresije in ‘burn out’ sindrom (t. im. izgorelost).

Misilim, da je pri izbiri študija najbolj pomembno to, da te to vseli, saj boš to delo moral opravljati vso življenje. Ne se uzirati na to, da si odličnjakinja. Poznam primere, ko so bili super odličnjaki in so šli študirat strojništvo, saj jih to veseli.

hola.
no, jaz sem tudi medicinka -rinem 3.letnik in mogoče je ša malo prezgodaj, da bi ti svetovala, kako in kaj, sicer si pa že dobila dovolj odgovorov, ki kažejo več ali manj v isto smer-torej študij res ni kar tako, vzame veliko časa, počitnic, sončnih dnevov, AMPAK se da. pomembno je le, da ohraniš delovne navade, se malo organiziraš in verjami, da ti bo ostalo časa še za kak hobij, definitivno pa za družabno življenje, ki pa mora biti, čeprav boš imela natrpan urnik…pomembno je, da se ne teraš čisto na maximum, čeprav si mogoče navajena, da ti gre sedaj vse kot po maslu, si med najboljšimi, mogoče potem ne bo tako. nič hudega. vedeti moraš le, zakaj si želiš na medicino. ti je to le izziv ali si zares želiš osvojiti znanja o vseh možnih boleznih in tako pomagati ljudem.če je slednje, potem ne bi smelo biti težav. samo ne obupaj v začetnih letnikih, ko študij še prav nič ne diši po stvari, ki si si jo zamišljala…vsako leto je potem boljše. glede učanja vsak dan po 5 ur..mogoče samo zagrizeni bruci prvih nekaj mesecev…ni to neka taka groza, da se je ne bi dalo dati čez.

Ah to se vprašala čisto tako.. moj sošolec se namerava vpisat na medicino, pa sem preverila, če slučajno on ne piše.. 🙂
jst sem na Šubičevi gim. v Lj.
Ne bom dohtarca..sem se premalo učila vsa ta leta. Kakšna ekonomistka pa že! 😉