Hčerka je stara 26 let. Že od srednje šole se ne druži in je precej zaprta vase, jezna, nezadovoljna.  Pri njenih 22tih letih, ko sva se z možem ločila, je to še bolj prišlo do izraza. Spoznala je fanta in se totalno izolirala od staršev in sorodnikov. Sedaj se je pustila s fantom in je v najemu. Javila se je samo očetu. Noče pomoči od nikogar in ne javlja se nikomur na telefon. Skrbi me. Razmišljam o tem, da ima mogoče težave z bipolarnostjo. Ali bi njeno ravnanje lahko bilo posledica bipolarnosti?

Spoštovana damii,

najprej se opravičujem za pozen odgovor zaradi odsotnosti. Razumem vašo skrb zavoljo hčerke vendar težko govoriva o diagnozi.  V kolikor je človek bolj obrnjen vase še ne pomeni nujno, da ima duševno motnjo in na podlagi zgolj nekaj značilnosti je tudi psihiatri ne postavljajo.

Hčerka je odrasla. Vedno bo vaša hčera in razumljivo je, da vam bo vedno mar zanjo in za njeno dobrobit. Vendar se sama odloča do kolikšne mere želi stike in  kaj  bo delila z vami in/ali očetom. Prav je, da to spoštujeta. V kolikor je človek v veliki stiski in vidimo, da nujno potrebuje pomoč, sam pa tega ne vidi ( spremenjena zaznava in presoja kot posledica bolezni), potem nam zakon omogoča tudi posebne prijeme prisilnih zdravljenj, ki pa so sprejemljivi res le v izjemnih okoliščinah, ko posameznik zaradi motene presoje dela škodo sebi ali drugim. Ne zdi se, da bi pri vaši hčeri šlo za to.

Razumem, da vam je kot mami hudo, vendar poskušajte spoštovati hčerino odločitev, da trenutno ne želi deliti določenih stvari z vami. Hkrati pa ji dajte vedeti, da ste tukaj za njo, ko bo pripravljena, ko se bo odločila in ko bo to potrebovala.

Srečno