Pozdravljeni. Stara sem 35 let, samska, zivim v tujini in sem redno zaposlena v mednarodnem podjetju. Pred dobrim mesecem , in nekolikokrat prej, so se mi med spanjem zaceli pojavljati znaki tesnobe. Poklicala sem prvo pomoc, nato drugi dan sla k zdravniku ter tudi sluzbenemu zdravniku (company doctor), kjer je bilo potrjen stres zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu. Dobila sem en mesec bolniske, nato sedaj delam polovicno, in bom postopoma stopnjevala delovne ure. Takoj sem dobila oxasepam, ki je pomagal, a le trenutno. Zdravnik v Sloveniji pa mi je predpisal se escitalopram in ga jemljem sedaj 4 tedne. Stanje je boljse, a pojavlja se mi nespecnost, vecinoma spim po 2 uri ali pa sploh nic. Vsaj enkrat na teden dobim mocne napade tesnobe in panike, vse ponoci. Moje podjetje, kjer je priznana kot ena izmed najboljsih delavcev, me je takoj napotilo na coaching, kjer s terapevtko obravnavava moj pogled in mojo interpretacijo na dogodke, situacije, ljudi , s katerimi si povzrocam to nelagodje. Vcasih je tezko, ker slisis, kaj moras spremeniti na sebi, a ocitno bo treba. Naj omenim se to, da sem po naravi prefekcionistka, dosledna in natancna, vzkipljiva, sposobna hitre presoje, veckrat oznacena tudi kot kriticna in negativna. Razumem, da so to lastnosti, ki me delajo taksno kot sem, in da je bil ves stres nalozen v moji podzavesti in sedaj prihaja vse na dan. Kot omenjeno, sem v tujini sama in to mi malo otezuje soocanje vsega. Zadnjo noc sem spet imela napad tesnobe, kar povzroci oslabelost celega telesa, slabost, vrtoglavico, skratka obcutek izgorelosti. Kar mi pomaga, je plavanje in sprehodi. Zanima me, kaksne izkusnje imate s prebolevanjem tega, kako dolgo bo trajalo in ali je popolna ozdravitev sploh mogoca. Nekateri mi pravijo, naj dam odpoved in se vrnem v Slovenijo, vendar sama ne vidim resitve v tem, saj bo problem ostal, poleg tega pa bolan clovek ni sposoben iskati nove sluzbe in dati cim vec od sebe, kot se pricakuje na zacetku.

Pozdravljeni Jelka,

dobili ste potrjen stres zaradi preobremenjenosti na delovnem mestu in predpisali so vam zdravila. Kljub temu se vam še vedno pojavljajo napadi tesnobe in nespečnost.

Zdravila žal ne zdravijo, ampak zmanjšujejo ali odpravljajo simptome. Pomembno je, da najdete vzrok vaših težav. S coaching terapevtko obravnavata pogled in interpretacijo na dogodke, situacije, ljudi s katerimi si povzročate to nelagodje. Gre za način, ki se loti navidezne problematike (stres v službi), vendar moje mnenje je, da vaše počutje izvira iz nekih drugih vsebin, ki se nahajajo v vašem nezavednem. Napadi panike so zgolj način, da se napetost zaradi nezavednega psihičnega konflikta sprosti in stres v službi je lahko zgolj sprožilec. Kaj je za nekoga stresen dogodek pa je tudi subjektivno in s spremembo svojega notranjega doživljanja lahko vplivamo tudi na to.

Sprašujete koliko časa lahko prebolevate vašo težavo in ali je popolna ozdravite sploh mogoča. Z načinom, ki ste se ga sedaj lotili lahko pričakujete izboljšanje – morda tudi življenje brez resnih simptomov (vprašanje tudi je, kaj vi vključujete v ozdravitev – ali je to odprava paničnih napadov?), vendar vzroka na ta način ne boste odpravili, se boste pa lahko naučili kaj vam povzroča vaše napade, čemu se lahko izpostavite in čemu ne, kako se jih lahko izognete ipd. Na ta način boste imeli več kontrole. Lahko tudi, da vam bodo simptomi poniknili in se nikoli vrnili, ali pa se bodo pojavili čez neko obdobje.

Moj predlog bi bil, da obiščete psihoanalitičnega psihoterapevta, saj boste tam imeli priložnost, da ozavestite tisto, kar vam (po mojem mnenju) povzroča težave. Gre za daljši proces pri katerem lahko pričakujete korenite osebnostne spremembe in ne zgolj odprave simptoma, ki pa se ponavadi spontano zgodi ob vašem notranjem razkrivanju. Do tega žal ne pride brez dela na sebi, ki zna biti včasih tudi neprijetno.V psihoanalitični terapiji se lahko zgodi, da se simptomi hitro umaknejo, saj pacient v sebi ozavesti tisto področje, ki mu dejansko povzroča simptome. To pomeni konec simptomov, vendar je šele začetek razreševanja, saj uvid ni dovolj, ampak je pomembna tudi čustvena predelava. Premislite katera pot je za vas bolj primerna.

Ali se boste zato vrnili v Slovenijo je vaša odločitev, mi pa ob tem pride na misel, da kamorkoli gremo, s seboj vzamemo sebe.

Vaša vprašanja ali komentarji so dobrodošli.

Veliko uspeha vam želim.

Lep pozdrav,