Pozdravljeni,

Ker je 16-mesecnik zelo navezan name, smo se odlocili, da ga se ne damo v vrtec, ampak da dobimo varusko, ki bo hodila na dom za 3-5 ur, medtem ko jaz delam.

Kaksne posledice lahko odhod mame pusti na 16-mesecnem otroku? Uvajanje smo naredili tako, da je bila 1 teden varuska nekaj ur na dan z nami, kjer sem bila prisotna jaz ali moz. Zato da se je otrok navadil na njo. Sedaj drugi teden ga pa ze puscamo samega. Otrok kar precej joka – ne samo ko grem, ampak tudi vmes ko ga varuska cuva. Ko ni z varusko je pa zelo vesel otrok, ki zelo malo joka.

Lahko to povzroci travmo in bi morali se upocasniti zadeve? Vem, da je v vrtcu vse se hitreje in da niso v domacem okolju. Vendar bi zelela poskrbeti za to, da je cim manj stresno in s cim manj dolgorocnimi posledicami. Hvala

Uvajanje malčka (še zlasti takega, ki je zelo navezan na mamo – no, in mama nanj) v vrtec ali drugo varstvo je vedno stresno in tako pri otroku kot pri mami povzroči ločitveno stisko. Ki ni nič drugačna v primeru, ko otroka oddate v vrtec za 8 ur ali ko pride varuška na dom za 3-4 ure. Zelo malo mačkov se hitro sprijazni, da niso več središče pozornosti staršev (mame) in večina glasno protestira (včasih so s tem uspešni, ko ga hitro tolažite; in lahko preide “žalost” v “uspešno izsiljevanje”). Vrtec ima tu prednost, da je več otrok – in so v skupini otroci, ki so to obdobje stresa prerasli, lahko zgled, da ni vse tako hudo. Domače varstvo ima prednost v znanem okolju, prijazni, topli varuški (kar pomeni, da se ji ljubi iskati nove in nove trikce, da ga zamoti) in seveda v odsotnosti množice mikrobov.

Enako stisko kot vi danes že desetletja doživljajo generacije mam in otrok. Pri tem pediatri nikoli nismo opazili kakšnih pomembnejših posledic za razvoj otroka ali psiho mame. A so v zadnjih letih (ko  mame v času porodniškega res posvečajo ves svoj čas in vso ljubezen samo “mladičku”, so torej SAMO mame) postale medijsko bolj izpostavljene. Zato je najti kup nasvetov, kako olajšati ta problem. Težava je le, da so nasveti zelo različni, celo nasprotujoči.

Tudi moje mnenje sodi v to kategorijo – kot “praktična” mama/babica bi rekla, da ne boste ničesar olajšali z “upočasnitvijo” ločitve. Prej podaljšali “trpljenje” (predvsem vaše). Ki pa dolgoročno ne bo imelo na malčka nobenega vpliva. Pri vas bo ostal grenak spomin – ki bo ob “ločevanju” od drugega, tretjega, …. otroka v naslednjih letih zanesljivo manj obremenjujoč.

Lepo jesen vam želim,