streptokok B
Spoštovana,
s hitrimi testi na okužbo s SGB (torej zaj dokazovanje antigena) imamo zaradi velikega deleža lažno negativnih izvidov slabe izkušnje in ga v praksi ne uporabljamo več. Pač pa se odločimo za “klasično” izolacijo bakterije iz kužnin (kot so bris sluhovoda, noska, kože…) v primeru, ko ima novorojenček določene težave, ki bi jih lahko povzročila okužba s SGB, zlasti, če so prisotni tudi laboratorijski znaki vnetja kot so povečana koncentracija CRP ali povečano število levkocitov ipd.
Vprašljivost “aktivnega” iskanja SGB po rojstvu pri otroku, ki nima nikakršnih težav, je tudi v tem, da “kolonizacije” (torej poselitve, ki ne povzroča vnetja) ni potrebno zdraviti – dajanje antibiotika bi bilo lahko celo škodljivo zaradi razrasta na dani antibiotik odpornih bakterij ter kvasovk.
Pozdrav,
Pozdravljeni,
če prav razumem, se torej test pri novorojenčkih naredi le v kolikor ima ta kaže težave. Ali v tem primeru obstaja možnost, da ima zaradi tega otrok kakšne tajne poseldice, ker ni takoj prejel antibiotika. Prebrala sem, da zaradi SGB dojenček lahko zboli za gnojnim meningitisom.
Muči me namreč, da nekateri ginekologi mame, ki so bile že kdaj okužene s SGBjem med porodom zaščictijo z antibiotiki, nekateri pa ne. Pri nekaterih mamah pa se delajo hitri testi na SGB, ki pa so lahko tudi lažno negativni.
Že vnaprej najlepša hvala za odgovor in vaš čas.
Pozdravljeni,
pred 2 letoma sem rodila fantka, ki je imel 2 dan povišan CRP in je bil sprejet na pedaitrijo, kjer je 1 teden dobival antibiotike. sama sem bila pozitivna na streptokok b, ob porodu dobila antibiotik. sedaj sem noseča 37t4d in sem prejšni teden se testirala na streptokok B. izvida še nisem dobila. če sem tudi sedaj pozitivna, dobim spet antibiotik ob porodu. zanima me, zakaj je klub temu, da sem sama dobila antibiotik, mali zbolel? ali lahko sedaj pričakujem isto, da bo novorojenček zbolel in bo spet na pediatriji? mali se je vrejtno okuži, ko gre skozi porodni kanal ali kako?
hvala za odgovor
Klavdy
Spoštovana Klavdy,
antibiotik, ki ga dobi mama med porodom, ne prepreči povsem prehoda SGB na plod (lahko se ta poseli z njim še preden se prične porod in preden odteče plodovnica, resda pa večinoma za prenos “krivimo” porod, ko se novorojenček “okopa” v obilici SGB, bakterijo tudi vdihne, popije…).
Ta “neuspeh” je zato tudi eden od razlogov, da vsi ginekologi vedno ne testirajo nosečnic in ne dajejo antibiotikov kar povprek.
Če boste tudi tokrat “pozitivni” na SGB, vas bodo zanesljivo zaščitili med porodom s penicilinom (to je namreč antibiotik, ki ciljano uničuje SGB). Ali bo vaš novorojenček ponovno “zbolel” in bo potreboval antibiotično zdravljenje, pa zelo težko napovem. Poleg tega samo zvečanje CRP (če ni prav visoka vrednost, npr. če je nižji kot 30 mg/L) NI DOKAZ prirojene okužbe s SGB (pogoj za njo je izolacija SGB iz krvi, tim. pozitivna hemokultura), za povečanje CRP v prvih dneh po rojstvu je vrsta drugih možnih vzrokov.
Srečno v naslednjih tednih,
pozdravljeni še enkrat
danes sm dobila izvid za streptokok, ki je negativen. ginekolog mi je sicer prej rekel, zakaj sm šla sploh na samoplačniški test, češ, da se ob pozitivnem testu ob prvem porodu avtomatsko pri drugem da antibiotik ob porodu. zdaj pa ne vem. ali lahko zahtevam antibiotik kljub neg testu ali je to “brezveze”? zdaj me je malo strah, da bi bil test lažno negativen in bi imela z otrokom po rojstvu probleme zaradi te bakterije? ali je mogoče dovolj, da pediatrinji omenim ob rojstvu za moj pozitiven test pri prvem porodu in potem ona ukrepa naprej?
hvala
Klavdy
Draga Klavdy,
če je bil test na SGB negativen (glede na to, da ste za izvid čakali tako dolgo, dvomim, da je šlo za hitri test, bolj verjetno so poslali vzorec na “kultivacijo”, ki pa praviloma ne daje lažno pozitivnih ali negativnih rezultatov), antibiotična zaščita med porodom ni samoumevna. A če je bilo pri prvem otroku hudo in vas je strah morebitne ponovne okužbe, bi to omenila medicinski sestri – babici ali ginekologu ob sprejemu v porodnišnico. Ker penicilin ne sodi med “strupene” ali drage antibiotike, se bodo najverjetneje vseeno odločili zanj. Pogoj za učinkovitost zaščite je namreč, da ga dobite čim prej po začetku popadkov in ne tik pred rojstvom novorojenčka.
Tudi pogovor s pediatrom po porodu je umesten, a že malo pozen (večinoma je prvi pregled otroka – in s tem vaš stik s pediatrom – več kot 6-8 ur po porodu). Novorojenčkek na zunaj ne kaže, da je poseljen s SGB in še manj, da je v nevarnosti, da bi morebiti prisoten SGB privedel do resnega vnetja. Če vzamemo po rojstvu bris (večinoma pobrišemo začetni del sluhovoda), je treba na izvid čakati vsaj 2 dni. In če se v tem času nič ne zgodi (dojenček se veselo doji in nič ne kaže, da bi imel težave), smo ob prejetju pozitivnega izvida vedno v stiski. Po priporočilih naj kolonizacije (torej same prisotnosti bakterije) ne bi zdravili. A kaj, ko v nas, ki smo vsaj enkrat v življenju videli tragedijo streptokokne sepse, kljuva dvom, kaj če je prav vaš dojenček tisti 1 na 1000, ki bo zbolel. In se “priporočilom” navkljub velikokrat odločimo za zaščito z antibiotikom.
Torej, čim več sprašujte, razkrijte vsem okoli vas vaše skrbi in dvome, bo za vse lažje in varneje.
Srečno,
Morda vam bo moja izkusnja prav prisla…
Prvic sem rodila 5 tednov pred rokom, po takratnem mnenju zdravo deklico. Po cca. 7 dneh sva odsli domov in ko je bila stara 11 dni pristali na urgenci in od tam zal nisva odsli nikoli vec domov.
Testiranja so pokazala na okuzbo s SA. Sepsa, meningoencefalitis ter potem se vse druge pripradajoce tezave.
V nosecnosti sem bila veckrat testirana na patogene bakterije in vedno negativna. So pa nasli SA v mojem mleku, po porodu.
V naslednji nosecnosti nisem bila vec testirana na patogene bakterije, ker mi je “pripadal” antibiotik pri porodu v vsakem primeru.
Drugic sem pri porodu seveda tudi dobila antibiotik (ce mi ga ne bi dali, bi ga kar sama vzela :)), posebej se mi je posvetila ginekologinja pri porodu in mi povedala, da bo antibiotik pomagal.
Po porodu so me na oddelku takoj prisli pogledati pediatri oziroma otroka, vzeli so bris (uho, nos, usta, popek), izolirali hvala bogu niso nobene hude zadeve. Tudi sicer so me obravnavali zelo skrbno, med drugim naju je prisla pogledati tudi zdravnica, ki odgovarja na tem forumu in resnicno sem ji hvalezna za takrat izrecene besede. Ne morem tudi prehvaliti najine pediatrinje dr. Maje, ki je bila v tistih trenutkih na oddelku ZLATA vredna!
Strah, ki je bil prisoten pred in ob drugem porodu ni opisljiv. Toda izteklo se je vredu, zaupala sem zdravnikom, ceprav sem se prvic znasla na tisti strani statistike, kjer kraljuje stevilka 1. Na napacni.
Spoštovana,
verjamem, da okužbe pri prvem otroku ne boste nikoli čisto preboleli. In da bo ob vsaki vročinici ali kašlju pri drugorojenki(cu) v vas kljuval strah, da se ne bo kaj zakompliciralo.
Bakterija, ki je pri vaši prvorojenki povzročila sepso in meningitis, je bila verjetno Staph. aureus – zlasti stafilokok, torej ne SGB. Resda se tudi z njo lahko otrok okuži med rojstvom, a je zaenkrat (v ZDA je namreč SA povsem izrinil SGB in je ta bakterija največji problem v porodnišnicah) pogostejša okužba oziroma prenos po rojstvu, bodisi preko rok, žal tudi preko mleka. SA je zelo razširjena bakterija, v nosu, na koži jo ima vsaj tretjina ljudi v Sloveniji. Le določeni sevi so bolj “krvoločni” – bodisi da hitro najdejo pot v kri in po telesu v vse organe, kjer delajo ognojke, bodisi da izločajo toksine, ki privedejo do enakih znakov kot pri zastrupitvi s hrano (mrzlica, visoka vročina, bruhanje, trebušni krči…).
Želim vam veliko sreče z zdravim otročkom, pa hvala za pohvalne besede, tudi v imenu dr. Maje Pestevšek.
Ga. Cerar, hvala za vas odgovor. Rada bi vas samo popravila; bakterija je bila streptokok agalactiae, torej SGB, otrok pa zal ni prezivel okuzbe. Prebolela verjetno res ne bom, sploh ker ne vem kako je do tega prislo (kdaj in kako se je okuzila).
V materinsko knjizico so mi potem napisali SA+, kar naj bi pomenilo, da sem pozitivna na Streptokok Agalactiae.
Tudi meni so takrat pojasnili, da ta bakterija ne zivi samo v porodnem kanalu ampak tudi na kozi in morda je v moje mleko prisla s crpanjem, ko sem oddajala vozrec za laboratorij. Kako pa je prisla v telo moje prvorojenke, mi pa nihce ne zna pojasniti.
Pa se sedaj tega niti vec ne sprasujem…vcasih se…pa itak nima smisla. Dejstvo je, da je ni.
Kar se pa tice vasega dela v porodnisnici, pa resnicno same pohvale (brez take osebe, kot je dr. Maja ne vem kako bi mi slo prve dneve) in samo zelimo si lahko, da boste se dolgo v sluzbi, da boste tako lepo in kvalitetno skrbeli za nase novorojencke.
Spoštovana,
hvala za dodatna pojasnila. In ob tragedijah, kot je bila vaša, je tudi vsem nam zelo težko.
Streptococcus agalactiae (SGB) ni ena sama vrsta bakterije, ampak poznamo več podtipov, ki se med seboj razlikujejo po določenih biokemičnih kazalcih pri mikrobiološki diagnostiki. Večina serotipov povzroča tim. zgodnjo okužbo, ki se pokaže v prvem tednu življenja (najpogosteje v prvih 48 urah) in najčešče v obliki sepse, ko pride do bakterijske invazije v prav vseh organih. Le en serotip pa povzroča kasno okužbo, ki se izrazi po 2-4 tednih življenja in kjer prevladuje prizadetost osrednjega živčevja z meningitisom. Žal za obe obliki velja, da pride do kolonizacije že pred oziroma med rojstvom – pri kasni obliki poseljevanje in invazija bakterij v organe poteka bistveno počasneje in zaradi majhne količine prisotnosti bakterij z brisi v prvih dneh po rojstvu ne dokažemo. Za obe obliki je pravo zdravilo penicilin, a je zaradi neznačilnosti poteka pri kasni obliki pričetek zdravljenja mnogokrat prekasen. In tudi če je uspešen, je težkih posledic okužbe (s prizadetostjo v razvoju) žal veliko.
Lep konec poletja in zdravo življenje vsej družini želim,
pozdravljeni!
Že veliko je bilo govora o tej bakteriji problemi so različni in posledice lahko žal še vedno tragične. Kljub vsemu pa imam še dve vprašanji:
Ali se okužba z bakterijo Streptococus agalactiae prenaša tudi med spolnimi odnosi (oralno?), torej na partnerja. Lahko njemu povzroča kakšne težave lokalno ali sistemsko?
Če sem prav razumela, bakterija običajno okuženi ženski ne povzroča težav. Ali je smiselno kontrolirati razrast bakterije? Če jo ženska ima, in ve, ali je smiselno kaj ukrepati đže rped načrtovano zanositvijo?
Hvala za odogovore.
Spoštovana,
SGB je del “normalne flore” rodil in prebavil. To pomeni, da živi z nami v sožitju in nam (če le nismo imunsko povsem “sesuti”, npr. da imamo AIDS) ne škodi, ne povzroča nobenih težav. Človek je namreč normalno “posut” z bakterijami – določene vrste so na koži, druge v ustih, spet tretje v črevesju, rodilih, drugačne so v nosu…
SGB se seveda prenaša med partnerjema, a sta tako moški kot ženska brez težav. Pri obeh ga lahko najdemo na spolnih organih. V ustih razmere tej bakteriji niso prijazne, zato je izolat SGB iz brisa ustne sluznice zelo redek (pač pa tam najdemo streptokok grupe A, ki je eden najbolj pogostih povzročiteljev gnojne angine, a nima nobene povezave s SGB).
Pred zanositvijo (tudi v prvih dveh tretjinah nosečnosti, zlasti pa izven nje) nima iskanje SGB nobenega smisla, saj zdravljenje “poseljenosti” določenega dela telesa ne izkorenini bakterije, ampak lahko celo privede do razrasta tistih podsevov, ki razvijejo odpornost na dani antibiotik. In ta antibiotik (npr. penicilin) v primeru prave okužbe s to bakterijo ne bo več učinkovit.
Pozdrav,
spoštovani!
vem, da je že dolgo od zadnjega prispevka te teme, pa me zanima naslednje.
sem v začetku tretjega trimesečja nosečnosti. Imam dva vrtčevska otroka, ki se jima zadnja dva meseca po telesu pase stafilokok. Starejši je imel tri gnojne bule po koži, zdravimo jih z Garmicinom in Anaclosilom 250 mg na 6 ur. Mlajši ima na spodnji in zgornji veki kot ječmenček, ki je posledica stafilokoka. Tudi v nosu se mu je v zadnjih dveh mesecih 2x naredil izpuščaj, ta naj bi bil streptokoknega izvora, ker smo v marcu vsi preboleli streptokokno angino in uživali hiconcil. sedaj imamo poostreno higieno, razkzužujemo roke,… . Ali lahko kakor koli stafilokok vpliva na plod sedaj in ob rojstvu.
hvala za odgovor.
Spoštovana,
kožne in sluznične spremembe, ki jih opisujete, praviloma povzroča zlati stafilokok (S. aureus). Vnetje je res zoprno, saj se hitro širi po koži – in je treba prežati na vsak nov predznak ognojka. In takoj drgniti kožo z alkoholom. Seveda z razkuženimi rokami. Pa prste stran od nosu – kjer je v nosni sluznici pri mnogih ta bakterija del normalne flore, ki pa je po prenosu na ranjeno kožo pogost vir ognojkov. S. aureus izjemno redko naseli tudi rodila – in je zato zelo redek povzročitelj prirojene okužbe novorojenčka. Je pa pogost vzrok pridobljenih okužb, zato svetujem veliko previdnost, ko bo nov član družine doma – seveda predvsem v primeru, ko se bo S. aureus še vedno “pasel” po koži sorojencev.
Streptokokno vnetje žrela in noska večinoma povzročajo streptokoki iz skupine A (tim. S. pyogenes), tudi pnevmokoki (S. pneumoniae). Tudi ta dva sta v rodilih redek gost (v nasprotji s S. agalactiae, SGB).
Torej ste lahko (vsaj ob trenutnih vnetjih v vaši okolici) brez večjih skrbi glede okužbe ploda v času nosečnosti in med porodom.
Srečno,
Pozdravljeni!
Sem v 37 tednu nosečnosti in dobila sem pozitivni test na streptokok B. Zanima me:
1. Ali se je smiselno začeti zdraviti z antibiotiki že pred rojstvom otroka? Kakšen je uspeh zdravljenja?
2. Ali s carskim rezom popolnoma preprečimo možnost okužbe s streptokokom B?
3. Zasledila sem, da naj bi se otrok lahko okužil že pred samim porodom – ali je temu res tako?
Za odgovore se Vam že v naprej najlepše zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam,
Nina
Spoštovana,
1. pri vas je bila s testom ugotovljena kolonizacija (poseljenost) rodil s SGB. Bakterija vas ne ogroža in pri vas ne povzroča vnetja. Zato “zdravljenje” z antibiotiki nima nobenega smisla – bakterije ne bi izkoreninili, pač pa bi lahko povzročili pospešeno rast tistih sevov, ki znajo razviti odpornost na dani antibiotik (rečemo, da postane rezistentna na penicilin, kar pomeni, da razvije mehanizme, s katerimi antibiotik razgrajuje). Zato bi v primeru težav morali za uničenje SGB uporabiti “rezervne” antibiotike, ki niso le bistveno dražji od penicilina, ampak imajo tudi več stranskih učinkov na prejemnika.
2. S carskim rezom pred pričetkom poroda (in preden odteče voda) sicer zmanjšamo poseljenost otroka s SGB, preprečimo pa je ne. Za SGB obstojajo celo dokazi, da lahko poseli plod v maternici pri povsem nedotaknjenih ovojih in pri zaprtem materničnem ustju. Seveda pa “poselitev” v 99% ne dela nobene škode, o tem sem se že razpisala…
3. Čas poroda je tisti, med katerim se otrok najbolj poseli – saj “potuje” skozi bakterije (če ni SGB, so pa katere druge, v rodilih vedno mrgoli klic). Pridejo torej na njegovo kožo, sluznice, lahko jih požira, vdihuje. Ker pa ima tudi novorojenček obrambo, jih kmalu uniči. Le v majhnem odstotku (manj kot 1) bakterije prodrejo v kri in se razmnožijo do te mere, da povzročijo bolezen. Kot je omenjeno v 2. točki odgovora, pa lahko bakterije izjemoma poselijo plodove ovoje, posteljico, popkovnico ali celo plod tudi pred začetkom poroda.
Srečno in čim manj skrbi, med porodom pa naj ne pozabijo na vaš penicilin…