Spoštovana dr. Lilijana KC

Sem v ciljni ravnini moje druge nosečnosti in ravno tako diagnosticirana s to okužbo. Prebrala sem vse vaše izčrpne odgovore, ki ste jih dali na to temo, saj me je predvsem zanimalo, kdaj nosečnica dobi antibiotik, torej MED samim porodom. Hvala za te informacije tudi z moje strani. Tako da se kljub temu veselim poroda, ki naj bi se zgodil drug teden v LJ porodnišnici.

Lep dan vam želim!

Spoštovana,

pri kolegu porodničarju (dr. Miha Lučovnik) sem preverila, da vam lahko zapišem naslednje:
praviloma dobi SGB pozitivna nosečnica antibiotik (penicilin, 5 milijonov enot) v žilo takoj po sprejemu v porodno sobo (večinoma je to nekaj ur pred “koncem” poroda). Če voda ne odteče pred prihodom v porodno sobo, mehur predrejo šele zatem, ko antibiotik steče.
V kolikor porod še traja, dobi porodnica ponovni odmerek po 4 urah.

Če bi bili zelo “hitri” – in bi rodili takoj po sprejemu v porodno sobo (ko antibiotika še ne bi dobili oziroma še ne bi “deloval”), takšna delna zaščita ne bi bila učinkovita – vendar bi bilo tudi tveganje za prenos okužbe (ki se povečuje s trajanjem od razpoka ovojev do rojstva otroka) bistveno manjše.

Želim vam uspešen ciljni šprint,

Spoštovana dr. Lilijana KC,

najlepše se vam zahvaljujem za tako ažurno, izčrpno in preverjeno informacijo. Opremljena s tako podrobnimi informacijami bom šla definitivno bolj sproščena roditi…

Hvala vam,
Saša

Spoštovana ga. dr Lilijana KC!

Z veseljem vam sporočam, da je celoten postopek potekal tako, kot ste opisali. V nedeljo sem namreč v LJ porodnišnici rodila zdravo, čudovito punčko. Res s(m)o morali pohiteti z antibiotikom, ker sem prišla v porodnišnico odprta 6 cm in je sam porod trajal 2,5 uri, najbrž tudi zaradi prekrasne babice MARUŠE, ki je vodila moj porod.

Hvala še enkrat in lep pozdrav,
Saša

Draga Saša,

ČESTITAM in se veselim z vami. Tudi zato, ker ste ob Maruši doživeli porod kot posebno, s prijetnimi spomini povezano izkušnjo.

In strinjam se z vami – babice, kot je Maruša (in še mnoge druge v naši porodnišnici, da ne bo krivice…), bi bilo treba klonirati – ali pa vsaj primerno nagraditi za delo in dodaten trud. Pa z nagrado ne mislim višje plače, le malo več pohval in prijaznosti do njih.

Tale pripis je tudi za vzpodbudo, da napišete nekaj vrstic pohvale in jo pošljete vodilnim v Porodnišnico – žal pri nas velja, da ena nezadovoljna mama (ali kar je še pogosteje – očka ali babica, dedek) s pismom graje poruši osebju vso samozavest, ki so jo ustvarile ustne zahvale in pohvale desetin zadovoljnih staršev.

Uživajte z vašo princesko,

pozdravljeni.
imam hčerkico, ki bo 1.10. dopolnila en mesec. v porodnišnici so ji vzeli bris nazofarinksa (upam, da sem se prav izrazila) po porodu, ker sem sama streptokok b pozitivna. porod je bil hiter, ovoji so počili 8 min preden se je deklica rodila, popadke pa sem dobila slabe 3 ure prej. izolirali so staphylococcus aureus, izvid pa smo dobili po pošti šele dva tedna po odvzetju. napisali so, da naj se zglasimo v neonatalno ambulanto na kotrolo, kjer so ji spet vzeli bris. v izvidu je pediatrinja zapisala, da je ponovno izoliran staphylococcus aureus in da gre verjetno za kolonizacijo, da pa naj ta izvid pokažemo izbrani pediatrinji. deklica je drugače živahna, odlično napreduje s težo in nima nobenih težav razen mozoljčkov po ličkah (ki pa bi lahko bili posledica te bakterije, kot sem nekje zasledila). prvo posvetovalnico imamo 10.10.
zanima me, če bi sedaj morali pohiteti in že prej iti na posvetovalnico, da pediatrinja pogleda otročka in izvide. ali bo dobila kakšne antibiotike? kaj sploh pomeni, da gre za kolonizacijo? ali je lahko ta bakterija nevarna oz. v kakšnih okoliščinah lahko postane nevarna?
hvala za vašodgovot in za vaš čas. prijazen pozdrav

Spoštovana,

vsi ljudje (in v nekaj dneh po rojstvu tudi novorojenčki) smo poseljeni (kolonizirani) z bakterijami – ene so na koži in sluznicah (zlati stafilokok = S. aureus je eden zelo pogostih), druge v prebavilih. Z nami živijo v sožitju in (razen izjemoma) ne povzročajo bolezni. Če jih skušamo uničiti z antibiotiki, smo praviloma neuspešni – nadomestijo jih druge, na antibiotike bolj odporne bakterije ali glive.

Najdba bakterije v brisu zgornjih dihal pri vašem dojenčku torej ni nič neobičajnega. In dvomim, da so mozoljčki na licih kaj povezani s to bakterijo – določeni sevi res povzročajo gnojno vnetje kože (tim. impetigo, stafilodermijo), ki pa se bolj kaže v predelu trebuščka ali v pregibih in z večjimi (za koruzno zrno velikimi) gnojnimi mehurji, ki jih obkroža kolobar rdeče kože.

Torej brez panike – k pediatru pojdite ob dogovorjenem terminu, do tedaj pa pazite na higieno rok (umivanje) ter si privoščite čim več bivanja z dojenčkom na jesenskem sončku in svežem zraku.

Pozdrav

Spoštovani,
Se že vnaprej opravičujem za še eno vprašanje o S. agalactiae.
Pred nekaj dnevi sem rodila, zaradi S.Agal. sem pred porodom dobila antibiotik. Takoj, ko je antibiotik stekel mi je bil predrt mehur. Popadki so se začeli in rodila sem v slabih 2 urah po predrtju. Med forumi sem zasledila, da naj bi antibiotik deloval po cca. 4 urah. Zanima me ali je v mojem primeru antibiotik lahko učinkoval/primil?
Otroku po porodu ni dana nobena zaščita/antibiotik, tudi ni obravnavan nič podrobneje ampak kot vsak drug novorojenček (nobenih dodatnih preiskav). Odpuščena sva bila tretji dan tako, da predvidevam, da se otrok pri porodu ni okužil.
Ker sem brala tudi o tem, da se otrok lahko okuži tudi kasneje, po porodu, me zanima na kaj je treba biti pozoren? Ker naj bi kasna okužba nastopila brez znakov, počasi, me zanima ali lahko kaj naredim, da bi se okužba prej opazila in bi v primeru okužbe zdravljenje bilo pravočasno? Kakšna preiskava bi bila potrebna in kje se jo lahko opravi samoplačniško? Koliko časa/do katere starosti omenjen streptokok ogroža novorojenčka/otroka?
(se opravičujem za vprašanja ampak moj strah izvira iz prve nosečnosti, v kateri mi S. agal. ni bil izoliran (test je bil verjetno lažno negativen), rodila pa sem 6 tednov prezgodaj, SRM, v porodni prejela antibiotik. Otrok je v starosti cca. 4 mesecev bil 10 dni na infekcijski na antibiotikih, CRP je bil grozen, da mi niso upali povedati kakšen, na koncu ne vem če se je ugotovilo kaj je bilo narobe, ampak otrok se je pozdravil in drugo me več ni zanimalo).
Hvala vnaprej in lep pozdrav,

Spoštovana,

antibiotik, ki ste ga dobivali med porodom, je lahko “prijel” prav optimalno, saj so bile prav v času rojstva otročka koncentracije v krvi najvišje.

Na žalost ni velike povezave med zgodnjo in kasno okužbo novorojenčka s streptokokom. Raziskave in izkušnje tudi kažejo, da z antibiotikom, ki ga mama dobi med porodom, kasnih okužb ne preprečimo, niti jih ne omilimo. Glede na slabo izkušnjo pri prvem otročku velja torej le previdnost in pot k zdravniku, če bi se pojavili podobni znaki tudi pri tem (bledica, zaspanost, znižana ali povečana telesna temperatura, neješčnost…). Verjetnost za kaj takega je majhna, a ne nična. S preiskavami (npr. odvzemom kužnin za aktivno iskanje bakterij; odvzemom krvi za iskanje povečanja kazalcev vnetja) se ne da predvideti kasnejše okužbe – mikrobiološke preiskave kažejo le na kolonizacijo (in ne na invazivnost bakterije), krvne pa postanejo pozitivne šele v času, ko je bolezen že v polnem teku…

Visok CRP kot slab znak? Niti ne, kaže le na odličen odgovor obrambe na vdor bakterije v telo (zlasti v kri). In stopnja porasta ne kaže tega, kako resna ali agresivna je bila okužba.

Bolezni zaradi bakterij, s katerimi se otrok poseli med porodom, pa se praviloma pokažejo v prvih 4 tednih.

Pozdrav,

Spoštovana dr. Lilijana Kornhauser Cerar,

sem v 38. tednu nosečnosti (druga nosečnost). Zanima me, kako lahko izvem ali je omenjena okužba pri meni prisotna? Ali gre za samoplačniški pregled ali lahko za to poskrbi ginekolog?

Pri prvem otročku je bil porod BP, 4 ure, z razpokom mehurja. Fantek ok. Pri 3 tednih pa smo se znašli v Pediatrični kliniki, diagnoza ob odpustu, neke vrste okužba (niso našli ničesar posebnega), je pa dobil antibiotika Ampicilin in Garamycin.

Ob prebiranju zgornjih primerov sem prvič pomislila, da ni bil vzrok za to ravno prisotnost bakterije ob porodu.

Rada bi izvedela ali je bakterija pri meni prisotna, kje in kako lahko to izvem? In kolikor sem razbrala, antibiotik med porodom NE zaščiti otročka kasnejše okužbe, samo trenutne??

Za čimprejšnji odgovor se vam najlepše zahvlajujem.
PD

Spoštovana PD,

dajanje antibiotika v času poroda res prepreči samo zgodnje oblike okužbe s SGB (in drugimi bakterijami), ne pa kasnih (po 1. tednu starosti). Ali ste kolonizirani s to bakterijo (tako kot tretjina slovenskih nosečnic), se da ugotoviti tako, da vaš ginekolog vzame bris vhoda v nožnico in/ali zadnjik (SGB je primarno del črevesne flore) – izvid testa je v 2-3 dneh. In če ste pozitivni, prejmete med porodom penicilin v visokem odmerku. Test je res samoplačniški, a njegova cena ni pretirana – vsaj če jo primerjam s “ceno” vaše zaskrbljenosti.

Po sliko “kasne” okužbe se skrivajo mnoge težave, ki včasih nimajo nič skupnega z bakterijsko okužbo – diagnozo “pripišemo” dojenčku, ki slabše pije, je nerazpoložen, ne pridobiva teže, ima zvečano / znižano telesno temperaturo in (večinoma) povečane kazalce vnetja (kot so vrednost CRP, število belih krvničk). Pa čeprav bi morala biti pogoj za diagnozo izolacija bakterij iz krvi, urina ali možganske tekočine – likvorja (ali vsaj iz površinskih kužnin, kot so bris sluznic, popka, kože). Zatorej sploh ni 100%-no, da je vaš prvorojenec res imel bakterijsko okužbo – in še manj, da so bile težave v povezavi s kolonizacijo z bakterijami med porodom.

Zato se kar mirno veselite novega družinskega člana – seveda pa pediatra v porodnišnici ob pregledu (večinoma je v Ljubljani to 2. dan, torej dan pred odpustom) še posebej opozorite na težave pri prvem otroku – tudi zato, da dobite še dodatna pojasnila (“tretje mnenje” :)) in da ga lahko vprašate o vsem, kar vas skrbi ali bega.

Srečno,

Spoštovani,

naj vam opišem svoj primer…. Drugo punčko sem rodila vaginalno (prvo z cr zaradi medenične vstave). Že naslednji dan po porodu je začela stokat, dobila je vročino. TAKOJ so ji vzeli kri in začeli z antibiotiki. Izolirali so bakterijo streptokok b, kateri ji je povzročil meningitis. Hvala bogu so bili zdravniki dovolj hitri in jo rešili.
Ker meni moja G ni delala nobenega brisa, seveda nisem vedela, da imam to bakterijo (to so mi naredili nadknadno v porodnišnici – bris pozitiven, zdravljenja ni).
Zanima pa me, kako dolgo poteka zdravljenje (naj omenim, da že zmeraj dobiva antibiotike in sva še vedno v bolnici, ona na intenzivni). Torej kako dolgo poteka zdravljenje, in ali bo punčka “zdrava”?

Hvala za odgovor v naprej

Še nekaj… je imel kateri starš podobne težave – kje vas najdem?

Draga Lucija123,

vaša punčka je na žalost tisti 1% od koloniziranih novorojenčkov, ki je težko zbolela; 99% jih ostane z bakterijo le poseljenih in jo obrambni mehanizmi v prvih tednih uničijo ali pa jo s površin “izrinejo” druge bakterije.

V Sloveniji še vedno nimamo sprejetih smernic glede “rutinskega” iskanja SGB pri vseh nosečnicah ali porodnicah – razlog je predvem v tem, da je koloniziranih kar tretjina nosečnic in da izolacija bakterije ni kar absolutno povezana s težavami pri novorojenčku. Drži pa, da če bi vaša G vzela bris v 35., 36. tednu nosečnosti in bi bil bris pozitiven, bi najverjetneje dobili antibiotik penicilin med porodom. Ki bi verjetno (ne pa zanesljivo) preprečil bolezen pri otroku.

Raziskave žal kažejo, da je z penicilinom, ki ga dobi porodnica, najtežje preprečiti meningitis – tudi zato, ker je večinoma povezan z določenim serotipom bakterije (SGB je skupno ime za različne bakterije, znanih je vsaj 5 serotipov, ki pa jih rutinsko ne iščemo oz. določamo) in s (praviloma prehodno) motnjo obrambe novorojenčka.

Zdravljenje meningitisa traja vsaj 14-21 dni, praviloma mora dobiti novorojenček antibiotik v žilo. O potankostih zdravljenja, predvsem pa o morebitnih možnih posledicah, pa morate vprašati pediatra, ki vašo deklico zdravi. Jaz lahko le ugibam – in upam, da je bila diagnoza postavljena tako zgodaj in zdravljenje tako hitro, da posledic ne bi smelo biti.

Kontakt s starši, ki so doživeli podobno izkušnjo? Upam, da se bo kdo javil tudi na tem forumu.

Pozdrav,

Pozdravljeni,

ravnokar sem prebrala celotno temo, predvsem zadnja dva prispevka in se odločila, da napišem nekaj o tem.
Moj fantek se je rodil 3.9., spontan porod z umetnimi popadki, bp drugače. Na 2. pregledu na oddelku je pediatrinja zaradi občutka, da z otročkom ni vse v redu vzela kri in še dodatno preiskavo, katere se pa sedaj ne spomnim. Imel je težave s hranjenjem, bledičen je bil, rahlo razdražljiv (smo sklepali, da zato, ker premalo je; sicer je po dodajanju nadomestnega mleka ponoči vedno zaspal in spal brez problemov več ur). Preiskave niso pokazale nobenih posebnosti, zato sva bila odpuščena 3. dan.
Doma je bil prva dva dni rahlo nespečen, ampak smo to pripisovali menjavi okolja, temu, da se moramo vsi skupaj navaditi drug na drugega itd. Dojenje je sicer steklo, bil je zelo ješč, rad se je hranil, ponoči smo dodajali eno dozo nadomestka, samo zato, da je potem lepše spal. Čez dan pa ni bilo težav z dojenjem.

3. dan po prihodu domov (torej 7. dan od rojstva) je zakuhal, zdel se mi je pretopel, rahlo je bil apatičen, čeprav nič kaj posebno drugače kot prej (ker v tako malo dneh novorojenčka kot mama nisem še uspela dobro spoznati, smo sklepali, da je tak “karakterno :). Razdražljiv ni bil, razen ko je bil lačen, kakal je normalno, blato je bilo vedno po “pravilih”, plenice so bile tudi polulane. Merjena temperatura je bila uho: 37,6, ritka: 38,5, podpazhuda: 37,9. Po telefonskem razgovoru s patronažno, smo ga slekli, umili z vodo, da naj bi se ohladil in čez 20 min ponovno merili temperaturo, ki je padla na: ritka: 37,8. Svetovano nam je bilo, da naj spremljajo vročino in če naslednji dan ne pade, da naj ukrepamo.

Naslednjega dne je bila patronažna na rednem obisku, merila tudi temperaturo (uho: 38,3), fantek je čez noč nemirno spal, stokal, zelo nežno grulil, na vsa usta je jokal le med previjanjem (tako kot ponavadi), zato smo po njenem mnenju, da se ji zdi prizadet obiskali pediatrinjo, ki je po rutinskem pregledu menila, da je boleč in nas napotila na pediatrično kliniko.
Tam smo bili sprejeti še isti dan, kjer so mu po odvzemu krvi in likvorja (zelo povišani levkociti 1185) nekako sklenili, da gre za bakterijski meningitis. Zaenkrat kulture bakterij še niso vzgojene, predvidoma bodo danes rezultati. Sinček dobiva dva antibiotika širokega spektra, dokler se ne ugotovi, katera bakterija je.

Seveda si “razbijam glavo”, od kje, kako in zakaj je prišlo do okužbe, po vsej verjetnosti pri porodu, čeprav me bega, kako da se ni okužba pokazal prej oz. kako da ni prišlo do povišane temperature že prej, temveč šele doma, po kar nekaj dneh bivanja. Bolezenski znaki, ki jih je imel:

– povišana temperatura
– rahla letargičnost
– občasna razdražljivost
– rahlo gruljenje in stokanje

Razen temoerature bi ostale težko povezovala z nastankom kakšnekoli bolezni, predvsem zato, ker nisva bila dovolj časa skupaj, da bi spoznala, kaj je znak, kaj pa njegovo obnašanje. Imela sem samo občutek, da je rahlo drugačen, da drugače gleda, drugače spi, nič pa takega, da bi lahko diagnosticirala in bila 100% prepričana, da gre za bolezenski znak.

V tem trenutku je 3. dan zdravljenja, danes mu po vsej verjetnosti vstavljajo kateter, s katerim bo potekalo zdravljenje 21 dni, tako da bo ležal na neonatologiji ves ta čas. Iztiskam si mleko, vendar mu dodajajo nadomestek, ker je zelo ješč. 🙂

Med samo nosečnostjo so mi našli bakterije v urinu, tretji pregled je bil potem “štetje bakterij”, vendar je bil negativen, zato se potem niso odločili za nadaljnji test po Stanfordu.

V tem trenutku me zanima, ali bi bilo smotrno, da se kot starša testirava, predvsem jaz?
Ali je smiselno, da bi mi moja ginekologinja pregledala urin (predvsem na račun morebitnega urinofekta, glede na to, da sem pred porodom vedno imela prisotne bakterije; mogoče bi si tega želela bolj iz preventive, ker ne bi rada sama sedaj zbolela, ker si tega preprosto ne “morem” privoščiti. :). Mleka verjetno ni smiselno pregledovati, glede na to, kaj sem prebrala o teh bakterijah. Pri samem dojenju sem bila zelo previdna (vedno umite in razkužene roke, ipd).

Hvala za odgovor.

P.S.
Izgleda smo padli v 1% statistike z meningitisom okuženih novorojenčkov:), recimo, da nas to dela bolj posebne. 🙂 Borimo se iz dneva v dan, v velikansko pomoč so nam pediatri in sestre na neonatologiji, ki so tako krasni, da sploh nimam besed; realni, profesionalni, izredno prijazni, bodreči,… skratka, kapo dol pred tem oddelkom.

Spoštovana,

to kar ste zapisali, je dokaj značilen potek kasne bakterijske okužbe novorojenčka, ki večinoma poteka v obliki z meningitisom. Žal je v večini primerov potek podoben – da nam “vse postane jasno in značilno” šele takrat, ko je postavljena in potrjena diagnoza.

Vsak od znakov, ki jih opisujete, sam po sebi ni značilen za okužbo – zvečana telesna temperatura je v prvih tednih po rojstvu večinoma posledica pregretja (ko je dojenček na pretoplem, preveč oblečen). “Rahla letargičnost” je lahko tudi “pridnost” za nekatere starše. “Občasna razdražljivost” je težava, ki pesti večino staršev, ki se šele privajajo novemu družinskemu članu (mnogi tožijo nad “stalno” razdražljivostjo). Rahlo gruljenje je tudi oglašanje sitega, zadovoljnega dojenčka. Edini zlovešč znak med naštetimi je pravzaprav stokanje, jamranje – ki je tudi edino, na kar smo pri novorojenčkih zelo pozorni tako zdravniki in medicinske sestre. Vse ostalo, kar ste zapisali, vam prihaja na misel sedaj, ko veste, kaj se je v vašem dojenčku kuhalo – in verjemite, na tak način razmišljajo vsi starši, ki doživijo kaj takega. In vsaka patronažna sestra, vsak pediater, ki je kdaj doživel podopbno zgodbo – da se mu ob pregledu ni zdelo nič nevarnega, skrb zbujajočega, potem pa so čez nekaj dni dobili sporočilo obupane mame, da je dojenček resno bolan.

Diagnoza bakterijski meningitis je resna – a v vašem primeru bi bila optimistična, saj fantek dobro pije, sestre in zdravniki na Kliničnem oddelku za neonatologijo so z njim – in zlasti s potekom zdravljenja – zadovoljni. Da bo prebil 3 tedne na kliniki in dobival antibiotike, pa bo mukotrpno, a boste že zdržali.

Bolezen vašega fantka smo že pred vašim sporočilom na med.over.net premlevali na našem oddelku, saj se je zdravnica, ki ga je pregledala 2. dan, pozanimala o njegovem stanju in bolezni (sodi med zelo skrbne in zanesljive pediatrinje, tudi ona stalno razmišlja, kaj bi lahko storila drugače). Žal je bilo po analizi vsega, kar vemo, mnenje vseh, da ob negativnih izvidih verjetno ne bi ukrepali nič drugače, kot smo.

Za kasne bakterijske okužbe novorojenčka tudi ni “presejalnih” testov (tako kot za zgodnje). Tudi, če bi vedeli, da ste kolonizirani (poseljeni) z določeno bakterijo in bi dobili antibiotik, jemanje antibiotikov pred – med – neposredno po porodu take okužbe praviloma ne prepreči in ne omili.

Gre res za izjemno smolo tistega 1 promila (ne %) novorojenčkov z bakterijami (najpogosteje s SGB) koloniziranih mam, ki zbolijo prav z meningitisom – zaradi posebnosti seva bakterije (SGB je velika skupina bakterij, ki se razlikujejo po tim. serotipih, večina ne povzroči meningitisa) in posebnosti imunosti novorojenčka (prehodno pomanjkanje določenih obrambnih mehanizmov proti bakterijam).

Svetujem vam, da čim več sprašujete zdravnike in sestre na Neonatologiji (se povsem strinjam z besedami pohvale). In da z optimizmom gledate v prihodnost.

Srečno,

Spoštovani,

hvala za odgovor.

Delu naših zdravnikov 100% zaupam, zlasti na neonataološkem oddelku se mi zdijo izredni strokovnjaki, realni in vedno pripravljeni prisluhniti in razložiti vse, kar naju zanima. 🙂 Verjamem tudi, da je potek zdravljenja optimalen, pravzaprav to nikoli niti ni bila dilema.

Želela sem bolj opisati svojo “zgodbo” predvsem z vidika mame in mogoče položiti na srce ostalim mamicam, da naj budno spremljajo svoje novorojenčke, da so pozorne na morebitne drugačne vzorce, karkoli novega, predvsem tiste začetne dni, seveda ne z namenom pretiranega “paničarstva”, ampak raje s kakšnim vprašanjem več patronažni sestri. 🙂

Vsem želim in lep dan, mi pa seveda s pozitivnom duhom naprej. 🙂

Pozdravljeni,
sem drugič noseča 38 3/7, prva nosečnost je bila bp. Pred kratkim sem izvedela, da sem okužena s streptokokom b. Z branjem Vašega foruma sem že dobila odgovore na veliko vprašanj. Zanima pa me še nekaj.. Kakšne so posledice, če se novorojenček okuži kasneje, npr. da si ne umijem dobro rok.. Koliko časa lahko bakterija preživi na površini (je npr. možno, da če sem pripravljala oblekice z ne dobro umitimi rokami, da ta bakterija tam ostane nekaj časa in se novorojenček potem okuži..?). Se vam opravičujem, ker verjetno malo pretiravam.. Sem pač zaskrbljena, saj sem imela od začetka nosečnosti veliko skrbi, od krvavitev do okužbe s parvovirusom B19 v zgodnji nosečnosti, zdaj pa še to..
Hvala za Vaš čas in odgovor!
Lep pozdrav!

Draga 1sonček,

če ste poseljeni (kolonizirani, ne pa okuženi=inficirani) s SGB, sodite pač v dobro tretjino slovenskih nosečnic, ki jim ta bakterija pomeni “domačo” žival v rodilih in prebavilih (druge nosečnice imajo pač druge bakterije, od katerih so kakšne lahko še bolj “krvoločne” kot SGB; brez bakterij v tem delu telesa zanesljivo ni nobena, celo tista ne, ki ima hud “beli tok” zaradi obilice kvasovk v nožnici).
Bakterije se res prenašajo z rokami, a brez ugodnega medija (vlaga, toplota, hrana = odpadle celice sluznic) ne preživijo prav dolgo.
Novorojenček se lahko okuži s SGB zato, ker je ob poti skozi porodni kanal izpostavljen veliki koncentraciji bakterij (po koži, po sluznicah, bakterije seveda tudi požira, jih vdihava, lahko pridejo preko popkovničnih žil, skratka kup odprtih poti), obenem pa je njegova obramba proti bakterijam še zelo nemočna.
Ko se rodi, je količina “novih” bakterij iz okolice zanemarljivo majhna. In se iz dneva v dan zna bolje ščititi pred njihovim vdorom.

Da bi prenesli SGB z rokami na oblekice (ali neposredno na novorojenčka), pa je skoraj neverjetno. Le, če si po uporabi stranišča nimate navade umiti rok niti z vodo… Kar pa zelo dvomim. Bi prej rekla, da s higieno in čistočo “pretiravate” 🙂

Ob sprejemu v porodnišnico vseeno ne pozabite opozoriti, da ste kolonizirani s SGB – da dobite med porodom penicilin, ki bo preprečil prenos na novorojenčka in s tem vaše skrbi omilil.

Srečno,

Spoštovani,
jaz sem pa brala v nekaterih članki, pa tudi slišala od nekaterih ginekologov, da je DONOŠEN otrok popolnoma sposoben sam “opraviti” s streptokokom, tj. da praviloma nikoli ne razvije sepse. Zato bi naj bilo smiselno dajati antibiotike samo ženskam, ki predčasno rodijo (nedonošenčki pač niso dovolj močni), ostalim pa ne. Da je dajanje antibiotikom kar vsem ženskam, ki so pozitivne, velika potrata denarja, pa tudi vpliv antibiotka na njihovo zdravje ni ravno blagodejen. (Sicer je res, da je “bolje preprečevati kot zdraviti”, vendar, kot sem napisala, donošeni otroci praviloma ne zbolevajo za sepso, poleg tega pa velik odmerek penicilina za organizem ni isto kot bonbonček.)
Kaj menite vi glede tega?

Draga zyrafa,

žal sem v 25 letih dela v porodnišnici prevečkrat doživela sepso novorojenčka, ki jo je povzročil SGB. V polovici primerov so zboleli donošeni, prej “zdravi” novorojenčki, katerih matere niso imele nikakršnih težav med nosečnostjo ali porodom. Kar pomeni, da je ob dejstvu, da je prezgodaj rojenih le okrog 7%, sepsa pri donošenem novorojenčku res redkejša, a povsem možna. In je enako kot pri prezgodaj rojenih povezana z visoko smrtnostjo in možnostjo dolgotrajnih zapletov.

Penicilin sodi med stare, a prav zato glede sopojavov in dolgoročnih posledic uporabe zelo varne antibiotike. Seveda pobija tudi tiste “ta dobre bakterije” in spodbuja rast kvasovk – kar pa je ob tveganju, da po idealni nosečnosti in porodu staršem umre novorojenček zaradi sepse s SGB, zanemarljiv pomislek.

V Porodnišnici razumemo želje staršev, še zlasti, kadar so ti pravilno seznanjeni z določenimi tveganji in se zavedajo možnih zapletov, ki jih prinaša odklanjanje zdravil ali posegov. Kadar presodimo, da otrokovo zdravje in življenje pri tem ni ogroženo, takšne želje tudi spoštujemo. To velja tudi za profilaktični odmerek penicilina nosečnicam, ki so kolonizirane s SGB.

Pozdrav,