Streptokok B
Spoštovani,
na zadnjem rednem nosečniškem ginekološkem pregledu (začetek 39. tedna nosečnosti) sem ginekologinji omenila, da imam povečan izcedek iz nožnice, zato me je poslala v laboratorij na odvzem urina in KKS, ker je sumila, da bi lahko imela kako vnetje ipd. Isti dan sem zvečer dobila popadke in tudi rodila. Ob sprejemu v porodnišnico sem osebje opozorila na omenjeno preiskavo (izvidov seveda še ni bilo), a so menili, da ni nič posebnega in da ni treba delati ponovne hitre preiskave pred porodom.
Teden dni pozneje, ko sem z zdravim sinčkom že doma, so me klicali iz ginekološke ambulante, da so dobili izvid, ki kaže, da je bris cerviksa pokazal okužbo s streptokokom B (izolirali so Streptococcus agalactiae), zato naj si nujno pridem iskati recept za antibiotično kremo Dalacin. Nihče pa mi “ni znal” povedati, kaj to pomeni za otročka. Tudi v porodnišnici in na pediatriji, ŽAL!, niso našli sogovornika zame, naša pediatrinja pa je prav zdaj 14 dni odsotna.
Zato se danes obračam na Vas in vas vljudno prosim, če mi lahko pojasnite naslednje:
1) Ali je to, da ob porodu nisem prejela nobenega odmerka penicilina, lahko kakor koli nevarno zame in predvsem za otroka?
2) Predvsem me skrbi za sinka: ali sem že lahko mirna (zdaj je star 10 dni) ali moram biti še naprej pozorna na kakršne koli znake (katere pravzaprav?), ki bi kazali na okužbo tudi pri njem?
3) Ali lahko nadaljujeva z dojenjem, glede na to, da jemljem omenjeno antibiotično kremo?
4) Je še kaj, kar bi morala vedeti? Morda opraviti kake dodatne preiskave? Ko bom nehala z jemanjem kreme (7 dni), je prav, da grem še enkrat na bris ali je potem to to?
Oprostite za vse to, ampak res me skrbi. Skrbi predvsem zato, ker v našem zdravniškem okolju ne najdem in ne najdem nekoga, ki bi mi vse pojasnil, kot se spodobi. Potem pa ti še kdo reče, da si panična mama …
Iskrena hvala že vnaprej za Vaš čas in odgovor.
Spoštovana Pikapolonica M,
ko berem vaša vprašanja, me kar pojezi, da niste dobili nobenega sogovornika. In mi je nerodno, da nisem utegnila napisati odgovora prej… Drži pa, da je bilo o SGB na tem (in sosednjem forumu) ogromno napisanega – in bi bili vi lahko mirnejši, če bi malo pobrskali še tam…
Streptokok skupine B (S. agalactiae) je bakterija, ki poseljuje rodila približne tretjine slovenskih žensk. Z njimi živi v sožitju, jim ne dela NOBENIH težav (še zlasti ne izcedka, pekočih občutkov, ne smrdi…) in ga z antibiotiki (bodisi v tabletah, bodisi v obliki injekcij, še zlasti pa ne v obliki kreme ali mazil) ne izkoreninimo. Lahko le povzročimo, da postane odporen na penicilin – torej antibiotik, ki je najbolj učinkovit, najbolj varen in najcenejši. Zato me dejstvo, da so vam predpisali Dalacin, jezi in besni. Ker bo bris (če vam ga bodo sploh opravili) zanesljivo spet pozitiven – če ne čez teden dni, pa čez nekaj mesecev. Vse dokler SGB ne bo izrinila kakšna druga bakterija…
V redkih primerih (zlasti, ko gre za prezgodnji porod ali ko od časa, ko odteče voda, do rojstva novorojenčka mine dlje časa) bakterije poselijo otroka in mu (v še redkejših primerih) povzročijo vnetje – prirojeno okužbo. Ta se praviloma prične v prvih 48 urah po rojstvu, ima zelo jasne in nezgrešljive znake.
S penicilinom, ki ga dobi v visokem odmerku porodnica v času poroda, lahko takšne okužbe pri s SGB koloniziranih ženskah preprečimo.
Tveganje, da bi vaš fantek po 10. dnevu zbolel s SGB, je zanemarljivo. Ni pa nično – obstaja majhna možnost kasne okužbe s SGB (ki pa je z antibiotiki med porodom ali dajanjem antibiotika novorojenčku itak ne moremo preprečiti). Okužba bi se pokazala z odklanjanjem pitja, zaspanostjo, apatičnostjo, včasih tudi z razdražjivostjo, bruhanjem, vreščečim jokom. Skratka z znaki, ki jih ne morete prezreti. In ki zahtevajo takojšnji pregled pri pediatru ali celo sprejem v bolnišnico.
A kot rečeno – tveganje je tako majhno, da vam takšne misli ne smejo greniti uživanja z dojenčkom. Dojite pa kljub (nepotrebnemu) Dalacinu lahko.
Pozdrav,
Spoštovana dr. Lilijana Kornhauser Cerar,
iskrena hvala za Vaš izčrpen in več kot pomirjujoč odgovor.
Nepotrebni Dalacin bom zdaj pač še vzela dva preostala dneva, ker so me pač vedno učili, da je treba antibiotik do konca jemat, čeprav sem presneto besna, zdaj, ko ste mi pojasnili, da je v bistvu povsem nesmiselno …
Vse dobro Vam želim.
Pozdravljeni.
V 22t so mi ugotovili bakterijo streptokok b. Ob porodu bi naj dobola v.zilo antibiotik. Skrbi pa me kaj v.primeru, ce je hiter porod? Vem da so potrebne stiri.ure za ucinek antibiotika. V primeru da sem imuna na Hiconcil kaj tedaj?
Torej ce jaz dobim ab v zilo, dojencka tudi ne morem okuziti potem, ko ze prideva iz bolnice in ga dojim v prvem mesecu? Prosim za odgovor.
Spoštovana,
hiter porod je pomemben zaščitni dejavnik pred prenosom okužbe na novorojenčka, ki zahteva svoj čas izpostavljenosti bakterijam. Torej ni potrebno, da vas skrbi, če ob hitrem porodu še ne bi dobila celotnega odmerka antibiotika (tveganje za okužbo se močno poveča, če od pričetka poroda do rojstva otroka mine več kot 12 ur).
Imuna na Hiconcil? Verjetno mislite, kaj v primeru, če bi “vaše” bakterije razvile odpornost (rezistenco) na ta antibiotik, kar se zgodi, če se antibiotik nepravilno in neupravičeno prepogosto predpisuje. V tem primeru je učinkovitost antibiotika slabša, a na srečo laboratorijsko testiranje ni enako kot delovanje antibiotika v živo, ki je prisotno tudi ob popolni rezistenci pri testiranju. Ker je v Sloveniji malo sevov streptokoka rezistentnih na ta antibiotik, naj vas to sploh ne skrbi….
Sam streptokok je nevaren predvsem plodu, ki je številnih mestih (koža, požiranje, vdihavanje, oči, …) izpostavljen veliki množici bakterij v rodilih – če je bakteriji izpostavljen novorojenček, ki nima prirojene napake v odpornosti (ki so izjemno redke), pa ne zboli s tako težko boleznijo, še zlasti, če je dojen. Za takega novorojenčka so bistveno bolj nevarni virusi, ki povzročajo okužbe dihal in jih v zimski sezoni obilno prinašamo z (neumitimi) rokami…
Pozdrav,
Najlepša hvala za pomirjujoč odgovor. Torej v bistvu je tveganje za okužbo s streptokokom ob hitrem porodu, recimo do 5 ur res nizko? Mene zelo skrbi tudi kaj bo potem, da se kje okuži od mojega mleka. Ampak glede na to, da dobim v žilo antibiotik, se lahko vsaj omili hujša kasna okužba pri otroku?
A traja dolgo da steče antibiotik? To je kot infuzija, če prav razumem? Me skrbi kaka zračna embolija pri tem …
Res vas skrbijo neobičajni, “eksotični” zapleti – antibiotik (praviloma penicilin) teče v žilo počasi, ker je razredčen v večji količini tekočine (npr. 250 ml) – vendar je čas, ko teče, praviloma krajši od ene ure.
Ker teče s prostim padom proti uporu v žili (ki ne “dovoli”, da bi vstopil zrak) ali (kar je v večini slovenskih porodnišnic) preko posebne črpalke, ki ne dovoli prehoda zraka, je strah pred kakšno zračno embolijo povsem odveč. Z ali brez PFO.
Otroka antibiotik zaščiti – in praktično ni bilo primera, ko bi novorojenček zbolel z zgodnjo obliko okužbe, če je njegova mama kot porodnica dobila antibiotik.
Kasna okužba (7 dni – 3 tedne po rojstvu) je sicer možna, a je redka in praviloma povezana z nepravilnostmi imunskega sistema pri dojenčku.
Lep pozdrav,
Najlepše se Vam zahvaljujem za odgovore. Res je, da me skrbijo “eksotični” primeri, ampak če ne bi imela čudne izkušnje pred osmimi meseci v zvezi z eno preiskavo, ne bi mislila na take zelo redke zaplete. Skratka, bila sem na tcd po valsalvi, kjer ti v žilo vbrizgajo pod nekim pritiskom 1ml zraka in 9ml fiziološke … naj ne bi bilo nobneih zapletov, so rekli v Ljubljani. Nikakršnih stranskih učinkov preiskave naj ne bi bilo. Ko sem pa potem dobila cel kup nekih simptomov, zlasti nevroloških in znakov identičnih pljučni emboliji pa nisem več verjela, da to ni od preiskave. Tudi na spletu tujih bolnišnic, je napisano, da v redkih primerih lahko pride do pljučne embolije ali celo možganske kapi. Na dan preiskave sem bila popolnoma brez težav, nato pa se je začelo in sem trpela prave muke psihične cel mesec. Rekli pa so, da je teoretično res možno, da pride do tega, ampak da se je zračni mehurček zagotovo resorbiral v 2 dnevih, da lahko pa da so simptomi še prisotni. Zaradi take izkušnje me je zelo zelo strah nekih infuzij, nekih posegov v moje telo, ker očitno sem res pač jaz imela tako smolo, da se je pri meni nekaj zapletlo.
Torej glede otroka sem lahko brez skrbi, ker bom itak dobila ab v žilo, kar se pa tiče kasne okužbe pa je treba otroka spremljati.
Glede infuzije pa tudi ne bom skrbela. Zanima me le predihavanje popadkov z infuzijo v roki, to nima nobene veze? Jaz imam namreč pfo odprt tudi brrez valsalvinega manevra,torej pri normalnem dihanju. Niso pa potrebne nobene preiskave nadaljne in niti nobena terapija, pravi prof. Koželjeva. Namreč nisem imela nobenega zapleta zaradi PFO pravi.
Popadki niso prav nič drugačni z infuzijo v roki, saj vas ne privežejo, v žili v roki pa je itak le tanka plastična cevčica – kanila, ki je mahanje okrog, napenjanje ali stiskanje mišic prav nič ne ovira.
Srečno torej, čim manj negativnih fizičnih in psihičnih izkušenj vam želim,
Hvala vam za odgovor. Upam, da bo vse kot vredu. Težko pa mi je zelo pozitivno misliti. Mogoče še eno vprašanje, ki sicer nima veze z neonatologijo, ampak nasploh z zdravniškim mnenjem. Glede na opis posledic po tej preiskavi z zračnimi mehurčki, bi mogoče Vi vedeli zakaj je prišlo do tega? Ali je lahko odvisno tudi od sile, s katero se vbrizga to v žilo ali kaj? Torej, če bi že pri infuziji prišel miniaturen zračni mehurček v žilo, ne bi povzročil škode, če pride do tega …
Spoštovana,
star pregovor pravi, da “kogar kača piči, se boji zvite vrvi.” V vašem primeru vam bo preiskava, pri kateri se bojite točno določenih zapletov, zanesljivo povzročila vse možne simptome (torej nekaj, kar se na zunaj ne vidi in se ne da dokazati s preiskavami, kar čutite samo vi, pa je vseeno zelo moteče). Človeški um je pač naravnan tako in pri tem zdravila ne pomagajo prav dosti. Bolj pa avtogeni trening in pogovori, tako z zdravniki, ki vam predpišejo kakšno preiskavo kot psihologi.
V naše telo stalno vstopajo tudi mikromehurčki plinov, tako v črevesju, kot se tvorijo tudi pri presnovnih procesih v telesu. Narava je sprogramirala kup varnostnih mehanizmov, da nam ne delajo škode – seveda pa je zračna embolija možna ob zelo veliki količini plina, ki pride v obtočila (ne 1 ml, pač pa vsaj 10x več), v primeru, ko se ta zrak ujame v srčni votlini (in zato “srčna črpalka” dela na prazno) ali takrat, ko zračni mehurčki zaobidejo pljuča (kjer se običajno posrkajo) preko neobičajnih povezav (ena je odprto ovalno okence ali luknjica med predvoroma v srcu) v primeru, ko naraste pritisk preko običajne mere (npr. ob napenjanju, kihanju…).
Glede na vaše pisanje pa gre bolj za teoretičen odgovor, saj ničesar od naštetega nisem zasledila v najinem dopisovanju 🙂
Srečno, čudovito novo leto 2016 vam želim,
SGB je bakterija, ki lahko pride v maternico tudi ob zaprtem materničnem vratu in sluznem čepu, ampak je ta način prehoda redek in pogojen predvsem s kakšnimi imunskimi primanjkljaji pri materi ali plodu.
Za prenos je najbolj pomemben čas, ko ni nobene bariere med floro v rodilih in plodom – torej po tem, ko je otroček že nizko in ko od razpoka ovojev (odtekanja plodovnice) mine več kot 12 ur.
Srečno še naprej, načrtujte lepo pomlad in poletje brez “obsedenosti z nevarnostmi SGB”,
Pozdravljeni,
Sem noseča v 20 tednu in imam streptokok, ginekologinja mi je dala antibiotike, vendar dejala, da s tem verjetno ne bomo rešili nič, sedaj pa ne vem ali naj jih sploh vzamem?
Toliko bolj me skrbi, ker omenjate, da lahko pride do okužbe že med nosečnostjo, predvsem pri težavah z imunskim sistemom, saj imam MS (stanje sicer brez večjih težav in stabilno že več let), lahko kaj storim, da do okužbe med nosečnostjo ne pride?
Hvala in lep pozdrav.
Jemanje brisov na patogene bakterije v zgodnji nosečnosti kar tako (če ste vi brez težav, npr. da npr. nimate znokov okužbe sečil) nima prav nobenega smisla – vi ste s temi bakterijami poseljeni in živite z njimi v “sožitju” (to je vaš mikrobiom), potencialno nevarne postanejo bakterije le v zadnjih mesecih, zlasti če pride do prezgodnjega razpoka plodovih ovojev.
Kolonizacije NIKOLI ne zdravimo z antibiotiki – s tem bi bolj škodili “ta dobrim” bakterijam, za izkoreninjenje streptokoka pa ni nobene možnosti. Antibiotik namreč dobro deluje le na zelo prekrvljena tkiva, kar pa vsebina črevesja (ki je glavni rezervoar za streptokok) ali nožnica zanesljivo niso. Poleg tega so bakterije “prebrisane” in hitro razvijejo mehanizme za razgradnjo antibiotika – tako postane klica odporna na antibiotik, ki postane neučinkovit.
Naj ponovno poudarim, da je vsaj tretjina slovenskih nosečnic poseljena s streptokokom B – katera je ta tretjina, pa ima smisel ugotavljati šele po 34. tednu – z namenom dajanja visokega odmerka penicilina med porodom, ki zmanjša (ne pa povsem prepreči) večjo poselitev novorojenčka s to bakterijo.
Pozdrav,
Spoštovani,
sem skoraj v 31. tednu nosečnosti. Danes sem imela nepredvideno situacijo. Na poti domov me je ustavila mamica z otrokom in me vljudno prosila, če ju odpeljem s sinom na železniško postajo, saj sta bila pri zdravniku. Sprva sem razumela, da je nekaj z roko in sem takoj rekla, da ni problema. Potem jo sprašujem, kaj so rekli za roko… In pravi, da ni roka, da je šel iz šole, ker je bruhal in da sumijo na streptokok. Seveda sem se prestrašila… Zanima me, ali je to lahko nevarno, če bi se okužila. Peljala sem ju v avtu manj kot 5 minut, nato sem avto prezračila. Sploh nisem vedela, da se streptokok kaže z bruhanjem? No, pa vendar mislim, da bi se tudi pri meni pojavili znaki, če bi me okužil? A to kako škodi plodu, ali sem lahko mirna, ker imam itak še testiranje kasneje v nosečnosti? Je to sploh ta streptokok ali o katerem je govora pri bruhanju? In ali se razlikuje tveganje, ce imam samo streptokok prisoten v noznici, ali pa med nosecnostjo dejansko zbolim? Ce se OK pocutim v nadaljnjih dneh lahko pozabim na tveganje?
Hvala…
Za uvod – streptokokov je več vrst. Vi se bojite streptokoka iz skupine B (SGB, S. agalactiae), ki je tipična črevesna bakterija (črevo je blizu nožnice) in ki jo najdemo pri vsaj petini slovenskih povsem zdravih nosečnic. Otroku lahko škoduje, če se nanj v veliki množini prenese med porodom. Nosečnica pa z njim živi v “sožitju”.
Druge vrste streptokok – skupine A pa povzroča angino – ki se pri otrocih (ki večino bolezni izrazijo z bolečinami v trebuščku) lahko kaže tudi z bruhanjem.
Poleg teh dveh vrst streptokokov pa jih je še veliko, imenovanih po skupinah (D, E, C…) ali z imeni. Večina niti ni “patogenih”.
In če prav razumem, diagnoza sploh še ni bila potrjena… Ker enako sliko lahko povzroča kup virusov ali pa le kakšna “zastrupitev” s toksini v hrani, kar sploh ni kužno.
Da bi vas skrbelo za plod, morate najprej zboleti vi – kar je vseeno malo verjetno, a ni nemogoče. Tako kot večino drugih mikrobov, se tako streptokoki kot virusi prenašajo predvsem preko onesnaženih rok. Torej bi bilo naslednjič pametno z razkužilnimi robčki (ki so NUJNA oprema vsake nosečnice) prebrisati tiste površine, ki se jih je bolan otrok dotikal, prijemal.
Vsekakor je pa zelo pohvalno in posnemanja vredno, da ste obupani mami priskočili na pomoč.
Srečno!