Spoštovani!
Imam težavo, oz šele zadnje čase razmišljam o tem, da je to težava. Poročen sem že več kot dve desetletji in imam krasno družino. Ob vsakdanjih stiskah in stresih, ki so običajni, se še kar dobro znajdemo.
Zdaj mislim, da je z mano, kar se tiče spolnosti nekaj zelo narobe. Ne dvigne se mi brez fantazij, preprosto me žena ne vzburja na tak način. Kot, da mi v rokah manjkajo čutne celice in da si moram priklicati eno sliko ali pa hrepenenje, da lahko spolno občujem. Precej me mika tudi pornografija in včasih masturbiram. Žena zato ne ve, ker je nočem izgubiti, saj je v postelji zelo pozorna, aktivna, nežna in strastna… Zgleda, da je še vedno nora name in vedno doživi orgazem. Jaz pa imam včasih občutek, da se tega kar ustrašim. Kar se tiče vzgoje pri spolnosti, izhajam iz bolj preproste, morda celo primitvne družine, kjer je bila spolnost nekaj česar ni, če se je pa slučajno pojavilo je bila to ‘svinjarija’ in greh. Tudi kar se tiče higiene intimnih delov telesa so bili problemi, ker se tam nismo kaj preveč umivali. Je bilo vsega škoda. Ne vem a je to lahko vplivalo name na tak način, da si svoje žene ne upam predstavljati v pozah o katerih fantaziram, včasih tudi ko se vozim, vse mi pride prav. penis mi pa stoji, da me kar boli. Potem masturbiram in užitek sploh ni več tak. Včasih sem mislil, da je tako normalno, zadnjič pa sem gledal ženo, ko se je tuširala in sem se zavedal, kako dolgo si že nisem ogledal njenega telesa in da njene kože sploh ne čutim. Takrat sem se vprašal, če je z mano vse dobro? Če bi žena to vedela, bi ji počilo srce. Enkrat sem jo že skoraj prevaral ampak mi je prišlo od samega pričakovanja kaj bo… še preden sem se do konca slekel. Bilo me je sram in se tega nisem več šel.že to, da vam tukaj pišem me je groza.

Hvala.

Spoštovani!
Najprej čestitam, da ste zbrali pogum in opravili z občutkom groze glede odnosa do sebe. Zapis razumem kot prvo iskreno pričevanje moškega na tem forumu in so vam zaradi tega lahko hvaležni številni drugi. Ne dvomim, da obstaja veliko moških, ki bi vam iz vsega srca pritrdili ali se podpisali pod vaš zapis.
Odpirate temo, ki je jedro moških skrivnosti in hkrati moških frustracij. Zato o tem moški med seboj ne govorimo. Kar sledi, je seveda iz sveta mojih osebnih in terapevtskih izkušenj.
Jedro vaše težave vidim v razumevanju in funkciji seksualnih fantazij pri moških.
Najprej morda na kratko nekaj o razvoju fantazij pri moškem. V najstniških letih je prva izkušnja moškega s spolnostjo povezana z zaznavami okoli erekcije in raziskovanjem delovanja tega novega odkritja. To je vsekakor fascinacija, ki je zavidanja vredna, tudi s strani ženskega sveta. To fascinacijo smo moški radi povezali z doživljanjem ponosa, tudi vrednotenja sebe. Z doživljanjem lastnega penisa in njegovih zgodb okoli funkcije erekcije je v naši kulturi povezanih veliko mitov in prepričanj. Penis ima status pomembne osebe. Eni miti krožijo kot kultura moških pogovorov, eni kot splošna prepričanja. Skupni imenovalec vseh mitov je osredotočenost na vzburjenje moškega preko penisa in podobe ženske, kar je hkrati eno osrednjih prepričanj našega časa. S tem služijo marketinška, filmska in pornografska industrija (če naštejem le, kar mi najprej pride na misel). In moški se pridno odzivamo na te stimulacije in jih s svojimi odzivi krepimo. (Mimogrede, tudi ženske dobivajo s tem povratno informacijo, da kako pomembno nas vzburjajo s svojo pojavnostjo. Tu se začne zgodba manipulacije debelih in suhih žensk, manekenk in modelov na jumbo plakatih ali v revijah). Prav, ta igra lepo uspeva – in je tudi zelo mikavna in dražljiva. Temu bi rekel – na penis usmerjeno razmišljanje, falocentrizem. Ima svoj smisel in pripada kulturi določenega razvojnega obdobja. Sestavni del te igre je ponudba vedno novih in novih senzacij in dražljajev, ki vzburjajo moški penis. Gospod, spoštovani penis, pa je pri tem vse bolj izbirčne narave in mu podobe počasi ne zadoščajo več. V tej naravnanosti je vsekakor neko prepričanje, da je strast nekaj, kar nastane kot učinek zunanjega dražljaja (ali draženja), nekako kot posledica nekega dovolj dobrega (vzburjajočega) dražljaja. Res, da je to večinsko prepričanje, ki pa ga sam razumem za preveč poenostavljenega. In tudi kot velik del razloga za mnoge težave v odnosih današnjega sveta, začenši z otroško pornografijo, prevarami in ločitvami, depresijami in drugimi tegobami ljudi. Jasno, da je podlaga za vse te zgodbe in delovanje omenjene igre moška masturbacijska izkušnja, fiksacija nanjo in vztrajanje v tej naravnanosti. O tem bi se dalo še veliko napisati. Denimo, kako je to zadovoljevanje na daljavo in v odsotnosti realnega stika, ki ga moški z masturbacijo in doživetjem orgazma prelisiči in mu da navidezni občutek realnosti. Razumljivo je, da se ob presežku nekega fantazijskega dražljaja, penis lahko nepričakovano odzove s prezgodnjim izlivom.
Druga in precej drugačne vrste zgodba se odvija v odnosu moškega in ženske. To je naslednja razvojna stopnja, ki jo moški dosežejo v zelo različnih starostnih obdobjih, kdo morda sploh nikoli. V tej zgodbi se senzacije, ki so bile prej usmerjene na penis in dražljaje za njegovo vzburjenje in užitek, usmerijo na vzajemnost dveh teles. Vse, kar moškega vzburja, lahko dobi nove dimenzije v vzajemnem odnosu z drugo osebo. Pogoj za ta prehod je seveda v odmiku od prepričanja: Penis = jaz. V preseganju prepričanja, da je užitek možen samo v odnosu z lastnim občutkom ugodja v penisu. Ne gre za to, da bi se temu občutku odrekli, gre za to, da se občutek ugodja lahko zgodi kot učinek vzajemne izmenjave ugodij.
V tem pa je začetek nove zgodbe. Zgodbe, ki govori o odnosu z drugo osebo. O intimnosti in navezanosti. O iskrenosti in predanosti. Zgodbe, ki se začenja s pogovorom o lastnih seksualnih izkušnjah in doživljajih. O lastnem doživljanju in o tem, kaj me vzburja, kaj mi ugaja, kaj mi povzroča užitek. Fantazije razumem kot enega od pripomočkov pri vzburjenju. Različni ljudje imajo in prakticirajo različne pripomočke. In to je lahko odličen pripomoček za doživljanje v dvoje. (Nekaj vprašanj za pogovor v dvoje na to temo sem opisal v odgovoru na temo: »Prezgodnji izliv«).
Spolnost je lahko ego zadovoljevanje v dvoje, lahko je pretvarjanje in hkrati varanje glede iskrenosti, lahko pa je priložnost za izmenjavo. Morda je tema spolnosti za začetek preveč zahtevna, morda je za izkušnjo vzajemnosti v odnosu potrebno izbrati kakšno lažjo pot, ki že deluje v vsakdanjem življenju.
Fantazije lahko razumemo kot pripomoček pri spolnem vzburjenju dveh partnerjev, v vašem primeru pa jih bolj vidim kot izhod iz vzajemnosti v odnosu. Bolj kot neko skrivnost, s katero varate svojo ženo in posledično prinaša nesrečo in nezadovoljstvo tudi vam.
Skoraj bi tudi upal reči, da z ženo nista v stiku. Že samo to je lahko velika ovira, da se ne moremo predati telesnim občutjem in da s težavo začutimo drug drugega. Vendar to niso nepremagljive ovire. Pogovor in razkritje skrivnosti je lahko prvi korak za začetek. Nekako podobno si ga predstavljam kot odločitev, da ste napisali to pismo. In odločitev tudi izpeljali. Najprej ste prepričani, da boste skoraj umrli, da žena tega ne bo razumela, da bo prizadeta, da se bo ločila… a po razkritju ljudje vedno priznajo, da bi bilo veliko težje živeti s skrivnostjo in da šele razkritje odpira nove možnosti. Tudi prepričanja glede spolnosti, ki so kot vzorci iz primarne družine, igrajo svojo vlogo. Bistveno pri vsem tem je, da nima smisla razmišljati na način, kdo je kriv ali si glede vsega nalagati krivde na lastna pleča. Gre za to, da razumemo svoja ravnanja, ki imajo v določenem kontekstu smisel, zaradi določenih izkušenj, prepričanj ali verjetij. Ko pa vidimo, da neka vedenja niso več funkcionalna (in v vašem primeru razumem vaše pismo kot spoznanje nefunkcionalnosti iskanja užitka v lastnem svetu fantazij), je smiselno, da najdemo pot k spremembi, ki nam bo omogočila pot iz preteklih ujetosti in zablod. To pot lahko najdemo sami, veliko učinkoviteje in hitreje pa se zgodi s pomočjo. Pri tem vam lahko zagotovim, da pari odkrivajo čudovite svetove medsebojne bližine in povezanosti in morda sploh prvič v življenju doživijo, kaj je to intimnost. Tudi to, kako neskončno drugače je, ko odnos resnično postane sestavina obeh partnerjev. Mnogi tudi poročajo, da so odkrili nov vir smisla v življenju, ki je bilo pred tem nekam dolgočasno in monotono, brez pravih izzivov v prihodnosti.
Prav tako je verjetno zadrega glede tega, kako začeti pogovor, kako ga strpno peljati, kako doseči, da bosta oba imela možnost govoriti in biti slišana. Predstavljam si, da lahko ob takem pogovoru pride na površje veliko bolečin. Vse to je res. Vendar je vse to tudi ob molku pospravljeno pod preprogo. In neumestno si je zatiskati oči, da žena vsega tega ne čuti, čeprav molči. Pogledati resnici v oči pred samim seboj je prvi in odločilni korak. Zdaj, ko ste ga opravili, ste ugotovili, da niste umrli in bilo bi res škoda, da ne stopite po obetavni poti naprej.

Marjan, pa kje je sploh problem?

Pišete:”Žena zato ne ve, ker je nočem izgubiti, saj je v postelji zelo pozorna, aktivna, nežna in strastna… Zgleda, da je še vedno nora name in vedno doživi orgazem. “

Marjan, na eni strani imate čisti zaklad, na drugi pa v glavi prenašate s seboj svoje zaklenjene fantazije. Pa kaj mislite, da njej nebi bila všeč spontanost, da jo zagrabite kakor še ni vajena….

Ženske (tudi navidez najbolj sramežljive) so mnogo bolj dojemljive za eksperimentiranja, novosti in spontane izbruhe strasti. Ona je inštrument, vzemite si jo, kakor vas je volja.

“zadnjič pa sem gledal ženo, ko se je tuširala in sem se zavedal, kako dolgo si že nisem ogledal njenega telesa in da njene kože sploh ne čutim.”

Edino to pa je res problem.Če jo boste res čutili -tudi z dotiki, vonjali, uživali v njenem predajanju in ženskosti, bo uživala prav v vsem, kar ji boste počeli……hotela bo še in še…verjemite.

Če pa boste nekako pristopili k njej samo kot “orodju” za realizacijo vaših fantazij, ne pa ljubljenju z njo, čutenju in sladostrastju z njo-pa je zelo zelo slabo. Potem imate res problem, in je globji.

Skratka dajte domišliji, strastem prosto pot, enostavno jo nabrišite kot vam paše.