O stranskih učinkih KT je veliko napisanega, vsak drugače prenaša in s tem smo se nekako sprijaznili. Vendarle pa me zanimajo vaše izkušnje, zato imam nekaj vprašanj za vas ali vaše svojce, ki ste dali to skozi. Moja mami gre na 4.KT (imela jih bo 6) in po vsaki KT je slabša. Sprva je še imela apetit, sedaj več ne, slabotna je, bolijo jo noge, hrbet…prejšnji teden je bila 5x obsevana. upala je, da ji bo to kaj pomagalo, v bistvu pa je še bolj brez volje….

Kako ste vi to prenašali, ali je bilo po KT in obsevanjih potem kaj boljše ali je bilo stanje nespremenljivo? Ali so stranski učinki tudi pri obsevanju in kakšni?
Mama je na pol nepokretna, cele dneve leži, naredi par korakov, pa spet leži, ker jo noge (kolena) tako bolijo.

Prosim vas, da mi malo napišete vaše izkušnje.

Lp Pia

Obsevanje sicer pomaga v smislu zdravljenja, se pravi, da ‘izganja raka’. Gotovo pa ne pomaga v smislu dobrega počutja, vsaj ne takoj. Osebno sem bila po obsevanju kar utrujena. Če ima hkrati oboje, obsevanje in kemoterapijo, ji prav lahko verjamem, da je hudo zdelana.

Veliko pacientov ima pri 4. KT krizo. Meni je bilo takrat najslabše. Od prejšnjih terapij si že zdelan, konca pa še ni videti. Potem, ko sem šla na peto,sem si rekla,da ta je pa predzadnja, kmalu bomo na koncu, in ko sem šla na šesto, oj juhej, ta je pa zadnja, zdaj smo konec s tem:))) Pa čeprav sem imela pred šesto kemoterapijo zelo slab krvni izvid in me je zdravnica opozorila, da sem z levkociti na spodnji meji, ko terapijo sploh še dajo, in da naj pričakujem, da bodo težave. Sicer sem res bila telesno zelo šibka in imela kar nekaj spremljajočih težav, a v meni je vse kar prepevalo, ker sem vedela, da je zadnja. V meni ni bilo več niti sledu samopomilovanja.

MisIlim, da je večina tega nihanja počutja v glavi. Ko sem prvič zbolela za rakom, mi je zelo pomagala zdravnica v ambulanti za psihoonkologijo na OI, dr. Marija Vegelj Pirc. Bila sem parkrat pri njej na pogovoru, dala mi je eno knjigo, mislim, da ji je naslov Ozdraveti, avtorja sta pa dva Simontona. Dobila sem tudi kasete za vaje – sproščanje in vizualizacija. Pridno sem delala te vaje in to me je psihično kar držalo pokonci. Zdravnica je sicer zdaj že upokojena, ambulanta pa še obstaja in jaz na mestu tvoje mame bi se vsekakor poskusila naročiti. Vem sicer, da smo ljudje različni, jaz nimam predsodkov do psihiatrov, ne predstavljam pa si, kako bi spravila do psihiatra na primer mojo mamo, če bi ona slučajno zbolela in bila psihično na tleh od bolezni. Poskusiš pa vseeno lahko.

Mene je groza vsak mesec ko mora dedek it na kemoterapije. Čeprav je pri njemu bila prostata zmeraj povečana, ga zdravnik ni dal na pregled za raka (vsako leto (40 let) je hodil na izpiranje, … zaradi gozdarske nesreče pri podiranju dreves). Njegov zdravnik je šel v pokoj in dobil je novega mladega zdravnika in ga je takoj ob izvidih dal na pregled za raka (pri 68 letih), kjer so mu ugotovili, da je rak že tako napredoval da je že na kosteh. In lahko s kemoterapijami le podaljšujejo njegovo življenje in da bo to največ 3 leta. In zdaj se že tretje leto skupaj borimo za boljše počutje, manj bolečin, prijetno vzdušje …. On je imel zelo močne in hude bolečine zaradi jemanja nekih hormonskih tablet. Ko je izvedel da bi lahko bile krive te tablete, jih je poskusil pustiti. In glej ga zlomka …. njegove bolečine so takoj ponehale. Trenutno pa imamo druge skrbi zaradi reakcij na kemoterapijo – po torkovi kemoterapiji ima drisko in kri v blatu. Zdravnik trdi, da se je verjetno sluznica poškodovala.
Kakšni so pa znaki ko pa gre res vse proti koncu že?