Živjo! Do pred kratkim sem komunicirala na strani nekadilec.si, ki pa je očitno ni več. Zdaj pa kar pogrešam nekadilski čvek, predvsem z Mojco.Sama sem po 25 letih prenehala kaditi 5. avgusta letos -na dan uveljavitve nekadilskega zakona. Šla sem v Poreč na hipnozo in od takrat sem nekadilka in brez ostalih pomoči (tabletke, žvečke, obliži..).Šla sem skozi vse faze: razdraženost, nespečnost, depresija, zaprtje, mozoljavost…, ampak sem vztrajala. Zdaj sem že 4 mesece in en teden nekadilka in uživam v vonju, okusu, sem bolj samozavestna in ponosna sama nase. Tudi izgledam bolje, koža je bolj napeta in lepše barve. Pridelala pa sem 4 kilograme, kar pa tudi ni prevelika cena za uspeh, kajne. Vsem, ki ste na začetku te poti, pa sporočam: ZDRŽITE, SE SPLAČA!!!
Mojca, če si kaj na tem forumu, se mi javi.
Sonja

Juhuhu, Sonja je tu!

Sonja, sem te prav pogrešala in čakala, če se boš pojavila na tem forumu. Nekadilec.si je res nehal funkcionirati – zna biti, da je moderator zašel v stare vode. No, medve pa očitno nisva in za nama so že dobri 4 meseci (za ostale bralce: Sonja je 2 dneva starejša od mene v svojem nekadilskem statusu, pa kadila je 2 leti dlje kot jaz). Res sem vesela za obe, da nama uspeva! Jaz sem se tudi zredila, in sicer za 3 kg (čisto v vseh številkah vodiš :-), ampak drugače sem pa fizično res cool in še vedno veliko tečem. Psihično sem pa v fazi adaptacije in dokončnega sprejetja “nove Mojce” in tale adaptacija mi je zadnjih nekaj tednov delala rahle težave v obliki nespečnosti (očitno moja podzavest še ne verjame čisto, da smo s kajenjem opravili, in je vznemirjena in prestrašena, ker misli, da nam nekaj manjka). Ker pa sem zadnji 2 noči zopet dobro spala (sem si preko interneta kupila neke Sound Tracks, ki oddajajo čudne zvoke, ampak očitno pomagajo), verjamem, da se bo tudi moj prehod od vznemirjenosti do popolne skuliranosti slej kot prej zaključil. Sicer je pa tako fajn biti nekadilec!

Sonja, še enkrat – res sem vesela, da si tu!

Kaj je narobe z mano? Spomočjo champixa ne kadim 18 dni. Zadnje dneve opažam, da sem čisto brez energij in volje. O kakšni samozavesti ali ponosu ni ne duha ne sluha. Komaj se prepričam, da moram v službo, tam nekako gre, doma pa je prava katastrofa. Tudi poštenega kosila se mi ne da več skuhat. Danes se mi tudi centralne peči ni dalo zakurit, ker prej ko sem kadila, sem vedno enega, dva prižgala, medtem ko sem čakala, da ogenj zagori, zdaj, pa ko ne kadim, mi je pa brez veze nekaj čakat in nič ne počet,postajam tudi bolj nemirna.
Občudujem Mojco, ki pravi, da veliko teče,….Mojca prosim za tvoj recept, kako se motivirat, tudi jaz bi rada tekla ali se kako drugače gibala, pa nima volje. Sem se vpisala v fitnes, že pred 3-mi tedni, a v njem sem bila do danes samo 1x (ko sem še kadila), doma imam orbitrek – sameva
Bo to maludušje kdaj minil? Naj povem še to, da sem že nehala kadit in to letos 3. januarja in nisem kadila 4 mesece, nato pa se je začelo to malodušje, ki se me zopet loteva, postala sem tudi zelo asocialna in se nakoncu vdala in prižgala. Zdaj zaenkrat še vztrajam, saj ne da bi mi manjkala cigareta, kar nekaj manjka, še sama ne vem kaj.

Lepo prosim za pomoč, nasvete.Hvala.
Maja

Spoštovana Maja!

Ta brezvoljnost je seveda posledica pomanjkanja nikotina, na katerega stimulacijo se je organizem navadil. Sedaj morate poskusiti “prenesti ga okoli” tako, da najdete druge stimulanse: tek, nakupovanje, sprehodi itd. Predvsem je zelo pomebno, da kolikor se le da spremenite okolje, v katerem ste ponavadi prižgali cigareto. Ko pripravljate hrano, poskusite najti nove recepte in poskusite pripravit nove jedi. Ne smete se smiliti sami sebi in morate storiti nekaj – karkoli. Prepričan sem, da ste tega sposobni! Vse to je potrebno toliko časa, dokler se vaš organizem ne navadi ponovno na delovanje brez nikotina. Vem, da to ni lahko, vendar je v življenju velikokrat potrebno premagovati različne težave, potem pa bo bolje, kot vam kažejo izkušnje tistih, ki so že uspeli. V kolikor bi bile težave le prehude, si lahko pomagate za krajši čas tudi s kakšnim antidepresivom (n.pr. Cipramil), da premagate najtežje obdobje. Verjetno se boste težko sami lotevali rekreacije, zato Vam svetujem, da najdete družbo s katero se boste lažje lotili različnih rekreativnih dejavnosti. Ob tem pa kar pišite na ta forum. vsi bomo držali pesti za Vas.
Tako Vam želim, da bi bili čim bolj uspešni v Novem letu!

Maja pozdravljena,

Jaz pa tale občutek “vse-je-čisto-brez-veze”, pa “kar-iz-kože-bi-skočila-al-pa-enga-prebunkala” seveda zelo zelo dobro poznam. Pa tisto, ko imaš ves čas občutek, da ti nekaj manjka, čeprav si vseeno ne znaš predstavljati, da bi v usta vtaknila cigaret. Ampak meni proti vsemu temu poleg mnogih pogovorov, ki jih imam sama s sabo, najbolj pomaga šport. In to v kakršnikoli obliki, samo da je čim bolj pogosto! Res pomaga, kakšna dolgotrajna aktivnost, recimo tek na 10 km, pa “zadene” bolj kot nikotin v kakršnikoli obliki:-)))) Tega občutka sreče, ko se pošteno utrudiš in prepotiš, ne more nadomestiti nič na svetu. Pa prej sploh nisem športala! Zato Maja kar začni – od začetka je malo tečno, potem je pa vedno bolj veselo!!! Srečno, Mojca

Zdaj se počutim nekoliko bolje. Tudi več delovnega elana imam.Še vedno se pa ne morem spraviti telovadit. Mojca, občudujem, te, da lahko tečeš 10 km, jaz niti 500m ne pretečem v enem šusu, pa kljub temu, da se o teku veliko pogovarjam in mi vsi povedo, da ko bom šla 10-ič tečt, bom pa lahko pretekla več,…samo do 10-ič jaz še nikoli nisem prišla, saj me sapa tako zdela, da se zapomnim za dolgo časa, pa tudi še prej, ko sem kadila, se mi je zdelo:”le komu neki sem se tako zamerila, da se moram zdaj tako matrati, vse me boli, ne morem dihat,……in tako mine kar precej časa, da se spet spravim tečt in krog se ponovi.
No mal se se izpovedala, trenutno niti ni vse tako brez veze, se mi pa zdi, da luna name kar precej vpliva (negativno). Ali ima z luno še kdo podobne težave kot jaz (brezvoljnost, nič energije,…)?

Najbolj me pa skrbi zo, da sem letos takoj 3. januarja prenehala kadit za slabe štiri mesece. Potem se je pa začelo (brezvoljnost,depresija, postala sem asocialna,….) in močno upam, da se mi v taki meri, da ponovno prižgem, ne zgodi več.

lp in veliko volje vsem, ki se ali se še boste borili proti cigaretam
Maja

Maja!
V tem času,ko ne kadiš,nisi izgubila ničesar,pridobila pa ogromno. Jaz sem prenehal kadit 20.septembra. Prvih deset dni sem bil res na trnih,potem pa se je počasi umirilo. Zelo je pomembno,da si na svojo odločitev ponosna,vsaj jaz sem,saj sem prenehal kadit po 19 letih. Zanimivo je tudi to,da mi za to odločitev čestitajo nekadilci in kadilci. Slednji še bolj iz srca (ali pa zaradi fovšije),saj vedo kako težko je to razvado opustiti. Me pa še zdaj kdaj prime (cca. enkrat tedensko),da ga prižgal,vendar se zadržim,saj vem da me bo čez dve minuti želja minila. Še nekaj: Nekateri ob odtegnitvenih simptomih ližejo bombone,žvečijo žvečilke ipd…,jaz pa sem v takih trenutkih jedel jabolka in je tudi pomagalo.

Na svojo odločitev bodi ponosnain vso srečo še naprej.
Gorazd