stran od očeta
Morda ni ravno problem, ki bi popolnoma spadal v ta sklop forumov, a vendar. Sem ženska in sem v stiski.
Odkar pomnim, sem doživljala hudo psihično nasilje s strani očeta. Gnoj, pankrt, nesposobnica in še marsikakšno besedo sem slišala, sploh ne takrat, ko bi kaj narobe naredila, pač pa kar tako, ker sem morda preglasno zaropotala, ko sem pomivala posodo in ni slišal zvoka s tv. Ali pa sem ga samo grdo pogledala. Priznam, čez čas sem ga res pričela sovražiti in mi je kdaj sovražen pogled tudi ušel, ko me je spet maltretiral. Z besedami se nisem branila nikoli. Vsakič ko sem kaj rekla, tudi prijaznega, sem ugotovila, da bi bilo bolje, da sem tiho.
Seveda je govora o pijancu, ki pa je imel svoja dobra leta, ko ni pil. Ravno nekje ob moji polnoletnosti je piti prenehal. Predvidevam da mu je dal misliti dogodek, ki se je zgodil nedolgo prej. Vpil je na mamo, ki se ga mimogrede tako boji, da se za svojega otroka ni nikoli postavila. Zato pa sem se takrat postavila zanjo jaz in mu mirno razložila, da naj neha vpiti nanjo. Precej manj mirno je moje besede prenesel on in mi pričel groziti (sploh ne prvič), da me bo ubil. Sama ne vem, od kod mi pogum, sem mu povedala, naj me kar ubije, ampak da brez boja ne. Do tedaj sem se vedno tiho strinjala z njim. Zakadil se je vame, fant, ki je bil takrat pri meni pa je preprečil karkoli bi se že zgodilo, s tem, da se je postavil predme in me zaščitil. Teden po tem dogodku je piti prenehal. Zdaj imam 27 leti in pred dvema letoma je spet pričel počasi piti. Najprej malo, potem vedno več. Ravno zadnje dni postaja prav tak, kot je bil, le s to razliko, da se spravlja samo na mamo, name ne. A mene vseeno boli, ko poslušam vpitje, ko gledam mamo, vsak dan rdečih oči od joka, vdano v usodo. Ne, ločitev ne pride v poštev, saj je samo malo zoprn, mi pravi.
V redu, naj živi tako, če želi, jaz ne želim več poslušati vpitja od človeka, ki mi je uničil življenje, hude težave imam sama s sabo, zame je smrt že zelo zgodaj pomenila edini izhod v sili, mnogokrat sem sanjarila o njej in še vedno, ko so težave, zaprem oči in mi je edino olajšanje, ko si predstavljam, kako si prerežem žile, ali pa ustrelim. Da ne omenim nesamozavesti v odnosih z drugimi. Kako bi me kdo lahko imel rad, ko sem pa gnoj? Ker sem to kar sem pa je bolje, da se skrijem. Oja, ljudi se pošteno bojim.
Preteklost želim pustiti za sabo, zaživeti novo življenje brez podoživljanja otroškega strahu in stiskanja v kotu, ko se začnejo slišati grobe besede. čakanja na to, kdaj bo spet padlo po meni.
A kako? Kam z mojo minimalno plačo? Kako bom živela? Če se odselim, bom najbrž med tistimi, ki jim zaradi nepračevanja računov odklapljajo in rubijo. Ali enostavneje, najemodajalci vržejo na cesto. Brez avta pa ne smem biti, saj sem v dosedanji službi ostala samo zaradi tega, ker imam prevozno sredstvo. Če še to službo zgubim, kaj bom potem? Službe za moj, nižji sloj pač ne rastejo po drevesih.
Ne vidim izhoda. Ali je res edina možnost, da še kar naprej živim pri starših in čakam, kdaj me bo ponovno vrgel ven (hja, prvič me je pri 15-ih, a se je potem najbrž ustrašil socialne, se postavil pred vrata in spet izrekel svojo velecenjeno grožnjo o ubijanju) in poslušam, čakam, sovražim?
Če bi bila iz lj ali morda večjega mesta, kjer se najdejo sostanovalci, potem bi še šlo, a tu nihče ne študira, nihče ne rabi sostanovalca. Nihče ne oddaja sobic.
Ali obstaja kakšna organizacija, ne vem, karkoli, kar bi mi pomagalo najti sostanovalko za delitev stroškov, ali pa karkoli, kar bi mi olajšalo pot v samostojnost?
Tako enostavno ne morem več……
Spoštovana Aya,
naj bo karkoli, poiskati morava boljšo stanovanjsko rešitev za vas, kot je bivanje z vašim očetom. Glede na vse, kar vam je storil in kar vam še povzroča, je normalno, da ga sovražite in da želite oditi. Ne bojte se, našli boste drugo bivališče. Res, da s tem tudi tvegate, da boste morali živeti bolj skromno, da vas lastnik lahko vrže na cesto, a kljub temu je vredno. S tem boste namreč rešili svoje življenje, to pa je največ oz. kar vse kar imate. Kljub razmišljanju o smrti, premorete še veliko volje do življenja. V vas se skriva borka, drugače nebi preživeli do sedaj. Izborite si lepše življenje, saj si ga zaslužite. Pri tem vas sicer nekoliko ovira nizek občutek lastne vrednosti, zaradi katerega dvomite vase in v svojo prihodnost. Razumljivo pa je prisoten tudi strah, saj odhajate v neznano. Glede na slabe stanovanjske možnosti pa je strah tudi realen. Vendar vi nujno potrebujete nek prostor, kamor boste lahko odšli, zato ga boste tudi našli. In že samo iskanje tega prostora, vam bo dalo še več volje do življenja, saj boste vedeli, da ste z enim korakom že zunaj. Ko pa boste enkrat odšli, se bo pričelo vaše okrevanje in z njim pridobivanje ljubezni do sebe, do vas edinstvene osebe.
– To, da ne živite v Ljubljani ali v kakšnem akademskem mestu, je za vas tudi olajševalna okoliščina. V manjšem, bolj odročnem kraju boste lahko našli precej cenejšo sobo ali garsonjero. Poglejte po Salamonovem oglasniku, po časopisih, ki vam pridejo v roke (lahko jih pogledate tudi v knjižnici). Pa tudi na internetu se kaj najde: http://test.bolha.com/nepremicnine
– Na svoji občini se pozanimajte, ali imajo kakšna občinska stanovanja in če jih imajo, pojdite do župana in mu obrazložite svojo situacijo.
– Razmislite, ali imate kakšne sorodnike, prijatelje ali znance, ki bi vas lahko vzeli za podnajemnico.
– Pojdite na CSD, povejte, da je oče alkoholik in nasilnež, da mama vztraja v odnosu, v pa ne zdržite več in zato prosite za njihovo pomoč.
– Če ste pripravljeni v zameno za sobo, tudi nuditi pomoč starejši osebi, lahko glede tega povprašate na patronažni službi vašega ZD.
Te aktivnosti za iskanje stanovanja bodo za vas pomenile tudi premagovanje svoje zaprtosti pred ljudmi. Vzamite to kot priložnost za iskanje poti do ljudi.
Pozivam pa tudi vse, ki to berete, da napišete, če imate kakšne ideje za Ayino stanovanjsko rešitev ali če poznate kakšne organizacije za iskanje sostanovalcev. Aya, kateri kraji oz. območje pa pride v poštev, glede na lokacijo vaše službe?
Če pa nikakor ne boste našli prostorčka zase, pa bo stanje za vas nevzdržno, pokličite v materinski dom, da se pogovorimo o prehodni možnosti bivanja pri nas.
Sedaj pa poiščite v sebi borko Ayo in pojdite v akcijo.
Najlepša hvala za razumevajoč odgovor.
Tudi sama razmišljam v smer, da bi mi lahko pomagal kakšen sorodnik. Na žalost pa je naše sorodstvo precej majhno, še manj kot je njih pa je stanovanj v lasti 🙂
Ostale predlagane možnosti pa so vredne razmisleka in poskusa.
V poštev bi prišlo stanovanje v Radovljici, Jesenicah in okolici.
aya – v zelo zelo podobni situaciji sem bila sama, z nekaj razlikami (o katerih ne bi). Kot študentka sem se odselila in šla za podnajemnico. Čeprav sem marsikdaj jedla samo kruh ali samo makarone ali…, je bilo vse to vredno mojih živcev.
Marsikdo oddaja samo sobo s souporabo kuhinje in kopalnice ali kaj podobnega. Poskusi poiskati, se odseli, mama pa ti bo morda nekoč sledila – vsaj tako je bilo pri nas, ko je videla, da zdaj pa ima kam.
Kakor, da noče biti konec prekletstva, se je očetu pridružil še fant. Vedela sem, da je imel probleme s pijačo, a ko sva se spoznala, je abstiniral. Na žalost nisem pomislila na to, da bo kdaj spet začel hoditi po stari poti. A je. In prenašala sem ga, bili so izpadi, niso pa se mi zdeli tako hudi, niti alarmantni. Še to me ni streznilo, da je lagal, obljubljal. Jaz pa vsakič znova verjela. Le, da se nisem hotela resneje vezati, doker zares ne bi izpolnil obljube in piti nehal. On je stvari videl malo drugače, želel je, da se preselim k njemu prej. In hotel poskrbeti za to, da me vržejo iz službe, potem pa bi on poskrbel za vse. Brez moje vednosti, brez moje privolitve se je pripeljal do kraja, kjer delam. In veliko srečo sem imela, samo splet okoliščin, da mu ni uspelo. Seveda mi ni treba omenjati, da je bil pijan, ko je počenjal to. In ker mi to početje ni bilo všeč, ker ga pijanega nisem hotela spustiti domov, se je napil še bolj, zapravil zadnje fičnike.
Živi v oddaljenem kraju, torej denarja za bencin ni imel. Že kdaj prej je naredil to, a sem mu denar za bencin dala, skupaj s pripombo, da naj to neha početi in da mu za pijačo (posredno) denarja ne bom dajala. Vsakič je rekel, da tega ne bo storil nikoli več. A vsakič je. Tokrat, ko mu denarja zares nisem dala, je znorel. Zaradi mene, da se je vozil, zaradi mene, da je moral spati na mrazu, da sem jaz kriva. In, da se mi bo maščeval. Da me ob delo vsekakor bo spravil. In me bo. Ne sprašujte se, kako je to možno, je čisto druga zgodba, a možno je. Da bo bo moje življenje spremenil v pekel. In verjamem mu, da se bo potrudil. Baje, da se iz njega ne bo delal nihče norca. pošilja mi grozilne smse in obenem zahteva, naj se mu opravičim, ker mu nisem dala denarja.
Ne morem več. Pravim mu, da bi rada samo mir. Pa mi odgovori, da šele takrat, ko mi bo vrnil milo za drago. Poskušam ga ignorirati. Pa mi pravi, da nej se oglasim na telefon, ker ignoriranje ni človeško in da mi bo vrnil.
Ne vem, kaj naj naredim. Ne vem, kam naj se obrnem….ker človek je psihopat, kot sem opazila, sposoben je marsičesa, kadar ni po njegovem. Še v treznem stanju, kaj šele, ko je pijan…najprej oče, potem fant, ne vem, očitno ima to res veze z zasvojenostjo z odnosi, ne vem. Ampak fanta bi se rada znebila, večkrat sem poskušala, ni mi uspelo. Tokrat prekleto resno mislim, da za naju ni prihodnosti. On pač misli drugače in naredil bo vse, da mi zagreni življenje.
Policija? Ja, šele takrat, ko bo grožnje izpolnil…Drugače je pa mamin sinko, ki živi doma, sicer dela v očetovi firmi, ko se mu zazdi, naredi plavega in je vse ok, plačo zapravi zase, potem pa žica in si izposoja povsod naokoli. Doma je vedno dobil vse, kar je hotel, zato najbrž misli, da je tako tudi drugje. Če ne dobi zlepa, bo izsilil zgrda.
Kaj naj mu rečem, kaj naredim? Ne pomaga ignoriranje, ne pomaga lepa beseda, ne pomaga trda beseda. Če vztrajam pri svojem, bo pač naredil vse, da mi zagreni življenje…zmešalo se mi bo…ne vem, ali prav vsi moški na tem svetu pijejo, ali imam jaz tako smolo?
Draga aya!
Pogosto se dogaja, da si ljudje, ki so imeli starše alkoholike, povsem podzavestno poiščejo tudi partnerja alkoholika. Vaš oče je bil alkoholik in nasilnež in prav tako je alkoholik in nasilnež vaš fant. Oče vam je grozil in sedaj vam fant grozi. Prosim vas, prekinite vse stike z njim, saj ne želim, da bi živeli še naprej v nasilju niti, da bi se vam kaj zgodilo. Poleg tega pojdite na Policijo in povejte, da želite podati kazensko ovadbo proti bivšemu partnerju, ker vam grozi. Grožnje so tudi kaznivo dejanje. Vi se ga bojite in ta vaš strah je merilo za resnost njegovih groženj. Še najboljše pa bi bilo, in to vam tudi toplo priporočam, da se še pred Policijo obrnete na CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ – PAPILOT, Železarska cesta 8, 4270 Jesenice, (tel.: 04 583 60 40), kjer vam bodo nudili vse informacije, pomoč in podporo pri tem, kako se zaščitite. Poleg tega pa vas bodo lahko tudi spremljali, če/ko boste šli na Policijo.
V službi pa se poskušajte pogovoriti z vodstvenim delavcem in mu pojasnite situacijo. Povejte, da ste z njim prekinili in naj mu ne dovoljujejo vstopa v podjetje oz. naj se ne pogovarjajo z njim, ker prihaja vinjen in brez razloga, razen, da bi vam škodoval. Upam, da bodo imeli razumevanje.
Lahko ste veseli, da ste ravnali tako modro in se še niste vezali z njim, ker potem bi bile težave še večje. Da pa se nebi v prihodnje ponovno zaljubili v kakšnega alkoholika, vam predlagam, da poiščete najbližjo skupino Al-anon (svojci alkoholikov) in jo potem obiščete, da boste dobili boljši uvid v alkoholizem. Informacija o njih je na strani: http://www.al-anon-drustvo.si/
Želim vam, da bi čimprej dosegli mir v svojem življenju.
Najvecja vrednota na svetu je svoboda. Trenutno si samska, brez otroka in lahko vsak dan odides v knjiznico in pogledas oglase. Zamenjaj mesto za Kranj ali Ljubljano, poisci sluzbo in se doma za kratek cas potuhni, ko pa bos imela v rokah resitve, pa samo crta.Ce bos videla fanta, mu nic ne odgovarjaj ali se prepiraj z njim, le poslusaj in mu reci, da moras najprej doma urediti. Nikomur ne povej novega naslova, niti mami, ker je sama sebi nevarna, ker je tako mehka. Potem jo poklici, vendar ji ne dovoli, da te obremenjuje, saj je odrasla in sama odloca kaj in kako.
Trenutno prekini s smiljenjem sama sebi in pojdi v akcijo. Si predstavljas, da bi morala to izvesti ob 1.ali 2.majhnih otrocih. Pred teboj je se vse cudovito zivljenje in ko si opomores, se samo izobrazuj.
Alkoholiki so bedniki, ki imajo najrajsi sebe. Bos videla, ko bos sla, bo zaradi svoje riti nehal piti, mama mu bo stregla, ker se je tega navadila in bosta srecna. Ti, kot obveznost ga motis. Samo stran in nic vec nazaj. Dokler ne poslihtas svojih stvari in vzorcev, se ne vezi. Pocakaj na nekoga, ki ga bos bolje spoznala.Glej, da bo zanesljiv, posten in urejen z zdravimi pogledi na zivljenje. Cimvec se pogovarjaj in pojdi na psihiatrijo na predavanja.Ko se ti bo razsirilo obzorje, bos bolj samozavestna in bogata.
Izkoristi to prelepo pomlad za akcijo v tvoje dobro, pa srecno!
Aya, zakaj pa prideta v postev samo Radovljica in Jesenice (ali kako si ze rekla)? Ce je mozno, da fant doseze da te vrzejo iz sluzbe, bi si bilo mogoce pametno najti drugo sluzbo, kjer se to ne more zgoditi. Pa ne samo v Radovljici ali Jesenicah. Poskusi Ljubljano ali Maribor, doma te nic ne veze, se vec, obcutek imam, da bi ti popolna spremeba okolja dobro dela.