strahovi in nervoza

Lepo bi vas prosil za nasvet kako priti iz trenutnega stanja.

Že odkar se spomnim samega sebe me zasleduje strah in sicer predvsem strah pred ljudmi in novimi stvarmi. Ker dvomim vase, se novih stvari raje ne lotevam, če pa že, je vsak najmanjši problem zadosti velik razlog, da z začetim ne nadaljujem. Že majhne prepreke povzročijo občutek, da nič ne zmoreš in da vse življenje teče proti meni. Sledi nekakšna blokada, ki me čisto otrpne oz. v glavi dobim nekakšne čudne občutke ob straneh in tedaj nisem zmožen razmišlanja. Kot bi imel zmožnost opazovati svet samo skozi oči(mi je le nekako uspel opisat). Posledično imam precejšnje težave s spominom, nervozo, potenjem, koncentracijo, izražanjem misli, včasih čutim bolečino v prsih in sem totalno brez energije.

Star sem 25 let in bi rad rešil oz. odpravil te strahove, ki me resničo močno ovirajo.
Dobrodošel kakšen nasvet od katerega, ki je imel podobne težave in jih je uspešno rešil.

Hvala…

Ne vem če ti bo kaj pomagalo vendar ti pa vseeno povem, da tudi sama dobro vem kaj je strah. Če se mi ni v tem letu ne bo zmešalo, se mi nikoli več ne bo. Ogromno sem razmišljala in analizirala-pa zakaj? Že najmanjša neumnost je bila potrebna, da sem doživljala “prave napade”. MOJ STRAH JE OŽIVEL IN ČUTILA SEM TISTO KAR BI VERJETNO ČUTILA ČE BI SE RES KAJ HUDEGA ZGODILO.
Vse se je začelo, ko sem pred tremi leti brez kakršnega koli razloga začutila, da se poslavljam od svoje prijateljice. Čuden občutek je bil, ni bilo strahu, pač kot da bi mi nekdo “povedal” kaj bo. Na žalost je ta dan umrla moj prijateljica v hudi prometni nesreči. Težko se je bilo sprijazniti z izgubo, tista slutnja pa me je skoraj spravila ob pamet. Po tem sem si začela domišljati da se bo to in ono zgodilo- na srečo se nič več slabega ni zgodilo, jaz si pa nisem mogla pomagati. Samo stopnjevalo se je, dokler aprila letos nisem prvič obiskala psihiatra. Kratek čas sem jemala pomirjevala in redno hodim na terapije in verjemi mi, počutim se ko da bi na novo zaživela. Spomnim se da sem pri prvem obisku psihiatra prosila naj mi pomaga da se bom znebila strahov, ker bi lahko imela čudovito življenje. Srečen konec-res sem po dolgem času srečna in polna življenja. Oprosti nisem ti hotela na dolgo in široko pisati vendar je to moja izkušnja. Ne more škodit če poiščeš strokovno pomoč.
Lepo te pozdravljam!

ilana