Pozdravljeni!

Ker nisem vedela, da tale forum sploh obstaja, sem se razpisala na drugem.
Tule je link in verjamem, da je tale naslov primernejši za mojo težavo…

Hvala in Lp

(opomba moderatorja: kopiram tekst iz omenjenega foruma)

Pozdravljeni!

Najprej, vprašanje je namenjeno izključno staršem, torej tistim, ki imate otroke. Vaša mnenja me zanimajo in ne kar ene hipoteze. Nočem, da se tema spremeni v polemiziranje in govorjenje na pamet. Če gre brez pikrosti in sarkazma bi bila pa nasploh vesela.
Hvala!

Kako premagujete strah za svoje otroke?
Saj tudi, ko vidim kakšnega drugega, ki “drvi” proti nevarnosti me stisne, ampak, ko gre za moje odpovem na celi črti. Prav paralizirana postanem, stisne me pri srcu, strah me dobesedno ohromi, da o občutkih niti ne govorim.
Tudi, ko spijo, ko so doma na varnem, se mi večkrat prikradejo misli o kakšni nesreči, kako bi želela vse to preprečiti….
Pa vem, da jim moram pustiti svobodo, da morajo poizkusiti stvari, da jim ne smem ves čas dihat za ovratnik in se tudi trudim da jim ne…pa vseeno. Strah me je in to skoraj ves čas.
Probala sem že z dihalnimi vajami, sama sebe ves čas prepričujem, da to ni zdravo in dobro…Ko zaslišim kakšen čuden zvok, krik….me stisne, saj takoj pomislim, da je moj otrok kje v nevarnosti…

Kako za božjo voljo naj se znebim tega? Po eni strani vem, da jim zaupam, a kaj ko je toliko ljudi povsod in se dogajajo take stvari, da ne zaupam drugim…

Če mi lahko pomagate s kakšnim uporabnim nasvetom bom res zelo vesela, saj ni lahko živeti z vsemi temi občutki…

Lep pozdrav in hvala

Spoštovana Bibi,

slišim, da ste skrbna mati, a vendar težko sprejmete, da življenja le ne moremo držati za uzde. To vam povzroča stisko – kot pravite vas stisne pri srcu in strah vas ohromi. Tudi ko so otroci na varnem, vas vaše črne misli ne pustijo na miru.

Skrb je normalen del materinstva, vendar pretirana skrb kaže na anksiozne misli, ki pa nam povzročajo neprijetno stisko. Vi se tega zavedate, pa vendar si težko pomagate. Dolgotrajna anksioznost škodi zdravju, saj je naše telo pod stalnim stresom in je bolj podvržen kroničnim boleznim.

S tem ne škodimo samo sebi, ampak tudi svojim otrokom. Nemalokrat se zgodi, da svoje strahove prenesemo na naše otroke, ki jih začnejo čez leta preganjati isti ali drugi strahovi. Gre za identifikacijo s staršem.

Dihalne vaje so lahko dober način za akutno intervenco pri takšnih stiskah. Ko dihate, ste čuječni (angleško “mindfulness”), vaše misli so v tem trenutku in ne v (za vas) negotovi prihodnosti. To so dobre vaje, ki jih priporočam vsakemu, ki se sooča s takšnimi težavami in tudi tistim, ki se ne. To je odličen način za “čiščenje glave”. Navsezadnje so misli tiste, ki nam povzročajo anksioznost, zato se spravimo v “zdaj”, kjer ni skrbi, le ta trenutek.

Psihodinamično gledano je lahko vzrok anksioznosti marsikaj iz vaše preteklosti. Stari strahovi se lahko spremenijo, modificirajo v nove oblike, vedno znova iščejo obliko v kateri se lahko izrazijo. Kaj je primarni strah boste morda lahko izvedela skozi samoraziskovanje. Lahko gre tudi za vašo separacijsko anksioznost: npr. če niste izdelali separacije s svojimi starši, vas je lahko strah, da boste morali nekoč opraviti separacijo s svojimi otroci. Kako boste sprejeli dejstvo, da bodo otroci odšli svojo pot in šli po svoje?

Obstaja več vzrokov in več načinov kako se lotiti vaših težav. Prepričan sem, da boste našla svoj način, ki bo pravi za vas.

V primeru, da imate še kakšno vprašanje sem vam na razpolago.

Vse lepo vam želim,