Pozdravljeni!

Hčerka bo marca dopolnila dve leti. Z njo lahko preživim veliko časa, ker sem v službi le 4 ure dnevno. Ta čas je v varstvu pri moji mami, v vrtec bo odšla letos septembra.
Že od prvega meseca starosti je jokala, ko je zagledala tujega človeka, da bi jo kdo lahko pocrkljal ni bilo govora (noben sorodnik razen tašča in občasno moja mama). V času porodniške sva zelo težko šli od doma, ker je ves čas, ko sva se odpravljali jokala, jokala je v avtu. Jokala je na obiskih, pri zdravniku (to je logično), jokala je ko je prišel kdo na obisk k nam. Z možem živima v isti hiši kot njegovi starši, vendar smo fizično ločeni, vendar skupaj preživimo veliko časa. Iva obožuje taščo, je pa potrebovala ogromno časa, da jo je lahko k sebi vzel dedek ali stric (možev brat) ali moja mama-po 6 mesecih varstva pri moji mami je nehala jokati, ko sem jo zjutraj pustila, sedaj gre sama rada k njej, ko se vrnem po njo še ne bi šla domov.
Skratka hčerka še vedno ne mara obiskov – ko odidemo na obisk, včasih noče v hišo, če vstopim z njo na silo histerično joka. Včasih se samo stiska in ne joka, če je npr. družba v kuhinji, jaz z njo (ali mož) pa v dnevni sobi. Če vstopi v ta prostor kjer je Iva več ljudi, začne jokati – običajo jo hitro zamotimo, se je pa že zgodilo, da smo odšli domov. Naj dodam, da zaradi tega ne hodimo veliko na obiske in tudi sami jih nimamo veliko.
Prav tako ne prenese glasnega smeha – tudi doma ne. Ko je doma, naredi izraz kot da bo jokala in se stisne k meni in reče ven (kar pomeni da želi ven iz prostora), ko smo na obisku prične jokati in loviti sapo. Včasih je doma jokala (ko je bila še dojenček), ko je mož kihnil a se je s časoma navadila
Ko odidemo v trgovino, nakupovalni center, na vselico (glasna glasba) nimamo težav z jokom (kot družina veliko časa preživimo od doma skupaj). Če jo kdo pogleda in ji to ne odgovarja se samo stisne k meni. Takrat ji razložim, da je to stric ali teta in da ji ne bo nihče nič storil.
Več težav ima ko je v varstvu pri moji mami. Takrat večkrat joka v trgovini, na pošti, če jo ogovori ali le pogleda moški, tudi če sreča skupino otrok iz vrtca. Prodajalki v vaški trgovini pa kar sama sleze v naročje za delovnim pultom – seveda za to, ker je tam računalni, ta pa jo blazno zanima. Prav tako mobitel, radio…Včasih me mama vpraša zakaj se tako boji ljudi.
Naj še dodam, da je shodila pri 15 mesecih. Še vedno je malo nerodna in občasno hodi po prstih. Ponavlja besede, izgovarja besedne zveze, stavkov še ne tvori. Oponaša živali in razume večino tega kar ji pripovedujemo. Rada riše, gleda slikanice, rada ima glasbo, poskuša peti in pleše. Mož in dedek igrata harmoniko in najbolj uživa ko zraven še pojemo in plešemo. Je zelo prijazen in nežen otrok. Rada se carta in se le redko zamoti sama – še nikoli več kot 10 minut. Ves čas mora biti nekdo z njo in tudi je. Ko sva sami tudi kave ne uspem skuhati, kaj šele spiti 🙂
Med tednom se do atija obnaša kot da bi mu zamerila, ker prihaja veliko kasneje iz službe. Če je službeno odsoten dlje časa zaradi obiska na kakšnem sejmu, ga ignorira. Ko sem bila sama odsotna 2 noči pa je komaj čakala da pridem domov. Sedaj med prazniki, ko je z njo preživel veliko časa ga obožuje.
Opažam da se zadnje čase boji pralnega, sušilnega in pomivalnega stroja, mikserja, multipraktika. Na njih kaže s prstom in govori ooooooooo in se včasih strese ali pa zleze v naročje in reče ven. Ne mara glasnega pogovora, takrat prične jokati.
Naj še dodam, da smo bili med božičnimi prazniki v Čatežkih toplicah – bila je gneča, vendar ni bilo nobenega strahu, joka. Res je tudi, da ji nihče ni posvečal neke pozornost, otrok se je želela dotikati.

Ali mislite, da je hčerkin strah pred tujci le trenudno obdobje, ki je morda povezan s tem, da večino časa preživi v varnem okolju s svojimi starši in bo izvenel, z odhodom v vrtec? Hodiva tudi v razvojno ambulant (nizka porodna teža 2330 g in 45 cm), tam so mi dejali, da je le razvajena, zaostanka v razvoju ni.

Lep pozdrav

Pozdravljeni!

Tole pač nima veze z razvajenostjo. Hkrati pa se ne obremenjujte preveč s tem, od kje to. Zagotovo je vzrok skupek različnih faktorjev. Obdobje starosti 2 leti pa je tudi samo po sebi obdobje, ko večina otrok doživlja tako ali drugače nekaj strahu pred neznanimi odraslimi, ki jih ogovarjajo preveč glasno, preblizu …

Lotite se tega drugače: Kako lahko reagirate, da hčerko ne spravite v stisko in hkrati, da je ne izolirate od sveta, takega kot je. Predvsem je pomembno, da zaradi tega ne ostajate doma, če bi sicer radi šli na obisk. Pojdite na obisk. Hkrati pa iščite načine, da lahko hčerki pomagate olajšati strah in prebroditi stisko.

To, kar delate sedaj je pravzaprav najbrž že točno to, kar deklica potrebuje. Samo stisnite jo k sebi in pomirjajte: Evo, si pri mamici, vse je ok … Ne govorite ji, da se ne sme bati … Samo dovolite ji, da je pri vas in jo pomirjajte z mirnimi besedami in preusmerite pozornost odraslih drugam.

Npr. Če odrasli sili v otroka in jo spravi v stisko, stisnite otroka k sebi, pomirite jo z nekaj mirnimi besedami, potem pa se začnite z odraslim pogovarjati nekaj drugega. Od otroka lahko tudi mirno pričakujete in zahtevate, da ne tuli na ves glas. Imejte jo v naročju dokler to potrebuje, toda ne ukvarjajte se z njenim strahom, ampak preusmerite pozornost sebe in odraslih drugam, na pogovor z odraslimi.

Pri strahovih pa zelo pomaga, če se naučite nekaj prijemov, ki pomirjajo. Mamice nagonsko trepljamo dojenčka po ritki, ko ga tolažimo … naučite se točke EFT, ali pa otroka samo nežno masirajte po hrbtu. Dotik pomirja, še bolj pa to, da ste predvsem vi mirni in preusmerite svojo pozornost drugam.

Tako bo strah najhitreje izzvenel ali ne bo več tako intenziven.

Srečno.

Alenka O.

Pozdravljeni!
mene pa zanima , namreč moj 10 mesečnik, se zelo boji starejših otrok, ko ga zagleda se že joka, pa tudi ko se usede ali samo približa roko se joka. tako nadaleč pa ni problema lepo opazuje kako se igrajo in kaj delajo. Starejših se ne boji toliko jih samo z radovednostjo opazuje, problem je edino to da če ga želi kdo od starejših dati v naročje je takoj jok. Primejo ga lahko samo moji starši in stari starši.
Sama sem brezposelna in sem vedno z njim.
Je mogoče krivo to, da ni toliko zraven otrok, saj nimam veliko znancev, ki imajo otroke, da bi jih spoznaval in se igral. Ali je morda samo obdobje ali pa je morda razvajen.
hvala in lp.