pozdravljeni!

stara sem 25, v življenju sem bila večkrat razočarana v ljubezni – velikokrat zaradi izbiranja napačnih moških. hodim k psihologinji, kamor sem se odpravila ravno zaradi omenjenih težav, ki so mi resno zamajale samozaupnje v to, ali sem sploh sposobna resne zveze.

trenutno sem 2 meseca v zvezi s fantom v katerega sprva nisem bila zaljubljena in sva se v začetku dobivala le kot prijatelja. jaz sem bila njemu že prej všeč, moja nedostopnost pa mu je še dodatno zamajala tla pod nogami. baje že dolgo ni bil tako zaljubljen.

s časom sem se tudi sama odprla in prišlo je do poljuba. v začetku še nekaj časa dvomi iz moje strani (strah pred zvezo se je kazal tudi tako, da sem nekaj tednov v njegovi prisotnosti non-stop hodila na vodo), a potem vse manj. dobivala sem ogromno naklonjenosti, lepih besed, toplih objemov, itd. bila sem mirna.

ne vem kaj točno (a zelo verjetno slabe izkušnje iz preteklosti) je v meni sprožilo strah, ki se nabira te dni. bojim se, da se me bo naveličal, da mi ne bo več naklonjen, kot mi je bil, da me bo zapustil… zdi se mi, da se je tudi on sprostil, ker čuti, da sem ga sprejela, zato se več ne obnaša, kot zaljubljen 13-letnik.

zadnja zveza je trajala 2 meseca in pol, nakar mi je fant na lepem priznal, da ni (več?) zaljubljen in da ne more biti več z menoj. to je bil zame velik šok in takrat sem si to vzela, kot dokaz, da nisem vredna ljubezni.

čeprav sem v začetku mislila, da je njegova naklonjenost brezmejna, sedaj v to nisem več trdno prepričana.

ali morda iščem težavo tam kjer je ni, je moj strah neupravičen? najbrž. a po drugi strani, če se ti nekaj dogaja toliko let…

hvala za odgovor in lep pozdrav!

Sicer se bo slišalo malo čudno, vendar se mi po vsem napisanem zdi, da iščeš težavo, ker jo želiš najti.

Pozdravljeni,

jaz bi vas ob tem opozorila na eno stvar – dobro opazujte sebe, kaj čutite, kaj vam pravi telo, kaj so res ti odpori.

Ja res je, lahko so krive slabe izkušnje od prej. Ampak bodite iskreni do sebe: ste sedaj resnično zaljubljeni v tega svojega fanta ali pa ste ga preprosto sprejeli, ker je vam bil tako zelo naklonjen in ljubeč do vas. Kajti, če ste z njim zaradi tega, ker so se vam resnično odprla čustva do njega – je to ok, v kolikor pa ste z njim iz kakšnega drugega razloga, pa znajo biti težave – sedaj – kasneje pa še večje.

Na razmišljanje o tem sem prišla zato,ker ste opisali, da vas je ob njem ves čas tiščalo na vodo – sama sem enkrat prebirala knjiho od LOuise Hay (Telo je tvoje) in po tem zelo opazovala odzive svojega telesa – ob moškem, ki ni pravi zate ali pa te v njem oz. na njem nekaj odbija ali preprosto ni človek, s katerim bi resnično rada bila, se mu predala, ga sprejela v svoje življenje, kot ljubezenskega partnerja, se ta odpor pri ženski pojavlja v tej obliki, da so težave z mehurjem. Če opazujete okrog druge odnose lahko najdete povezavo med tem dvojnim, kajti ženske, ki imajo težave v tem področju, je partner do njih ali grob, ali jih odbija ali pa preprosto ni pravi zanje, pa so vendar z njim, ker si tega ne želijo priznati, ali pa ne vidijo – potrebno je namreč veliko poguma, da si sam, dokler ne pride tisti, s katerim stvari kar stečejo, same od sebe.

Te težave poznam zelo dobro tudi iz lastnih izkušenj in vem tudi to, da vi v tej situaciji zelo dobro čutite ali je ta fant ta, s katerim želite bit ali pa bi preprosto radi, da je ta ta, ker je do vas tako pozoren, ker se na njega lahko zanesete…

Tudi sama sem bila zelo velikokrat razočarana, me je pa življenje nekaj naučilo – ob človeku, ki me ljubi in ki ga čutim da je zame, zares zame – stare slabe izkušnje nimajo več nobene moči – telo in duša začutita spremembo – začutita sorodnost in preteklost odpade, kot zrel sadež. ko pa je ob meni človek, v katerem čutim, da me je zmožen prizadeti na podoben način, kot me je nekoč že nekdo, pa preteklost privre na dan. Lahko pa je tukaj tudi nekdo, za katerega čutim, da me ne bo prizadel, kot sem bila prizadeta nekoč, ni pa preprosto pravi, ni tiste želje po njem, ki bi jo želela čutiti – potem pa je preprosto potrebno sprejeti, da je vse to, kar mi prinaša le novo spoznanje, da je možno, ampak ne nujno z njim…

Ugotavljam – lahko da ste sedaj do ušes zaljubljeni, amapak verjemite mi, če se dva resnično čutita – ko sta duši povezani – se čuti in se ve, da niti jaz, niti drugi ne bova odšla iz tega odnosa.

Opazujte se in vso srečo,

Lela

@ Lela: hvala za tako obširen odgovor. cenim to.

moram povedati, da je konstantno “lulanje” prenehalo, trajalo je približno dva tedna in samo v prisotnosti njega. psihologinja je rekla, da je to pač znak strahu, kar gre super s teorijo o mojem strahu pred bližino. namreč pred njim sem si izbirala moške, ki mi bližine niso mogli nuditi (emocionalne reveže, ojdipe, osebnostno nezrele, itd.), pri njemu pa je bila naklonjenost na pladnju.

naj povem, da se v sexu sicer ujameva. že pri prvem spolnem odnosu sem doživela orgazem…

jaz vidim problem bolj v tem, da sva se začela prepirati, da večkrat omenjava, da če bo šlo tako naprej, bova pač nehala IN TO MENE BOLI. nočem še enega razhoda. ne bom ga prenesla. rada ga imam. poleg tega me je prizadelo, da tokrat ni želel sexati, ker imam menstruacijo. še prejšnji mesec s tem ni imel težav.

naj dodam še to: oče nas je vse po vrsti zlorabljal – psihično bolj, kot fizično, čeprav tudi slednjega ni manjkalo. ne želim, da bi se to slišalo kot kakršen koli izgovor, a vsekakor je dolgoletno absurbiranje teh impulzov pustilo posledice.

vidim, da se hitro užalim, prehitro pokažem jezo, sem prepirljiva (sploh če kaj spijeva) in imam probleme z egom. vse to je odraz STRAHU.

odločila sem se, da se bom potrudila, da se ne bova prepirala. veliko lahko storim sama. ko bom užaljena bom zadihala, razmislila in raje čez 10 min. zadevo povedala v mirnem tonu. težko bo, a moram se potruditi, ker vem da to odbija.

lp

Pozdravljena še enkrat,

me veseli, da je tako, kot pravite.

Napisala sem vam svoj pogled, ki pa ni nujno, da drži tudi za vajin odnos, še manj – v bistvu je zelo pomembno, da smo vedno odprti na vse – na resnico, ki je lahko takšna ali drugačna. Dovoljeno je ob takšnih težavah pomisliti tudi na to, kar sem vam jaz predstavila – če drugo ne, zato, da lahko dokončno izključite to možnost (kot sem jo opisala jaz).

Govorila sem pač iz lastnih izkušenj – imela sem priložnost biti z določenim fantom, ki je resnični bil ena sama naklonjenost, vendar me je nekaj v njem – ne vem kako bi se izrazila – odbijalo ali živciralo – nisem si mogla pomagati – tudi midva sva se ves čas prepirala – in jaz sem bila povod – prav tako, kot opisujete vi. No in tudi težave z vodo….
Pa sem se dodobra vprašala – kaj zdaj to pomeni – in sem si rekla – bova raje zaenkrat narazen, pa bom takrat začutila ali je res ta jeza le moja, ali pa gre za to, da ga preprosto ne prenašam in namesto, da bi bila iskrena do sebe in njega, ter se ločila, vztrajam, potem pa ga na ta način podim od sebe. Saj v kolikor sva prava drug za drugega, tudi po razhodu ne bova izgubila stika – kar mora priti skupaj, bo skupaj tudi prišlo, pa čeprav bom v tem času morala neke stvari razčistiti sama – sama pri sebi. No in ko sva se razšla, sem začutila eno olajšanje – pritiska na vodo več ni bilo – telo se je umirilo, pa tudi jezila se več nisem. Ne vem – to je moja izkušnja. Sama tudi čutim, da preteklost pusti sledi in da sem zaradi tega občutljiva – in v kolikor je ob meni človek, ki hoče za vsako ceno nek določen stik z mano, je to tako, kot bi nekdo želel posegati po odprti rani – to vendar boli. Ob notranjih ranah potrebujemo na drugi strani človeka, ki se približa čuteče, ki nas čuti, kdaj rabimo da se znova umakne in nam dovoli, da se zopet odpremo, ko se počutimo za to pripravljeni in dovolj varni – pretirana naklonjenost je tudi svojevrstna oblika nasilja – upam da se ne bova razumeli narobe – želim vam povedati, da vajino situacijo ustvarjata oba – niste samo vi kriva – naj tudi vaš fant malce umiri konje, naj vam da čas, da se odprete toliko kot morete.

In tukaj je še ena stvar – ste iskrena do sebe, da že po dveh mesecih vstopate v spolnost – verjamem da že kar precej prej. Spolnost je namreč zelo občutljivo področje – vsak človek, še posebej zelo ranjene duše rabijo čas, varnost, občutek gotovosti v odnos, ki je šele v nastanku, da bi spolnost lahko bila tista prava podaritev drug drugemu, ki s svojo čutečnostjo in ranljivostjo, ki jo prinaša s seboj, ne rani ponovno, temveč dva poveže v res eno celoto podaritve in skupnega življenja. Kam vendar hitita – si ne bi dala najprej dovolj časa, da se zares začutita, da bo dovolj topline in varnosti in bodo ostale stvari le še nadaljevanje odnosa. A si ne želite prav tega – gotovosti, da se bo odnos obdržal, da bosta drug z drugim skozi vse kar življenje prinaša – kolikorat že ste bili na ta način poškodovani, da ste šli v spolnost pred svojim časom in nato bili zapuščeni. Morda pa je ta odnos res ta, ki bo drugačen od vseh ostalih – zato ne hitita – ljubezen potrebuje čas, potrebuje prostor, da bi se lahko razvila.

Glede spolnih odnosov med menstruacijo…. pogovarjajte se o tem – morda pa vaš partner čuti to, kar bi morda lahko čutila tudi vi – da je menstruacija čas, ko se v telesu marsikaj dogaja in potrebuje zato svoj mir… vsak pač te stvari dojema po svoje in da v tem času ne želi spolnosti, nikakor ni znak da vas odklanja,…

Lela

Lepo pozdravljeni!

Biti zapuščen, pomeni biti razvrednoten, osramočen in ponižan v svoji najglobji biti. Občutja velikokrat prihajajo iz otroškega sveta, kjer je ranljivost in otroška nedolžnost v polnem razcvetu. Če si razvrednoten in zapuščen kot otrok, boš zelo težko iskal v življenju kaj drugega kot zapuščenost. Večno te bo spremljal strah pred to pošastjo, ki prihaja iz globine otroške biti.

Sedaj ste stari 25 let in kot zrela ženska, se lahko odločite, da vaši odnosi več ne bodo zaznamovani z zapuščenostjo. Dovolite si več, ker ste vredni moškega, ki vas ima rad. Niste več punčka, ki bi bila na razpolago odnosu, ki je zaznamovan z zavrženostjo. Ni vam potrebno več iskati zavrženosti, poiščite ljubezen. Obstaja oboje, pomembna je vaša odločitev in vera vase.

Verjamem v vas, da zmorete odnose graditi na drugačnih temeljih. Pogovorite se s fantom o tem, kar doživljate, morda boste presenečeni ugotovili, da on čuti zelo podobno, če si bo le upal pokukati v svoj notranji svet.

Sabina Stanovnik
spec. Zakonske in družinske terapije