Strah pred RSV
POzdravljeni!
Že večkrat sem se za različne odgovore obrnila na Vas in se tudi sedaj, ko se mi poraja ena skrb.
V začetku junija sem pri vas rodila dečka (33t) težkega 1270g in dolgega 41 cm. Vse je potekalo bp in po 24 dneh sva bila odpuščena domov.
Doma imam triletnika, ki je bil do sedaj zelo veliko bolan (najpogosteje bronhitisi, vnetja ušes, nekajkrat pljučnica, enkrat pa tudi bronhiloitis povzročen z RSV). Sedaj jemlje singulair in se je stanje malenkost izboljšalo.
Vem, da se sezona najrazličnejših dihalnih obolenj začenja… zato se mi pojavlja vprašanje, kako našega nedonošenčka zaščititi pred njimi, najbolj me jskrbi, kako ga zaščititi pred RSV.
Starejšega sina imam namen za nekaj časa izpisati iz vrtca in doma omejiti obiske vrtčevskih otrok ter ostalih bolnih ljudi.
Na spletni strani Inštituta za varovanje zdravja spremljam razširjenost RSV-ja.
(http://ivz.si/Mp.aspx?ni=29&pi=5&_5_id=1331&_5_PageIndex=0&_5_groupId=201&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=29-5.0.)
Kolikor vidim, letos še RSV nekoliko miruje.
Prosim Vas za Vaše mnenje, ali naj z izključitvijo starejšega otroka še počakam, ali bi bil že pravi čas, da ga iz vrtca izključim. Ali lahko, kje pridobim bolj ažurne podatke o razširjenosti RSV-ja, saj so na strani “IVZ” podatki za nazaj.
V naprej se zahvaljujem za Vaš odgovor.
Lep pozdrav in vse dobro.
Spoštovana,
RSV je letos že tu, a res še ne v obliki prave epidemije. Po izkušnjeh med prvo izolacijo in polnim izbruhom minejo 3-4 tedni. Žal bolj “ažurnih” podatkov kot so na spletni strani IVZ za Slovenijo ne boste dobili.
Če nameravate starejšega sina obdržati doma, je sedaj čisto pravi čas. Ta ukrep je poleg umivanja rok in čim manj zadrževanja v prostorih z zelo veliko ljudmi daleč najbolj učinkovit v preprečevanju okužbe. Celo bolj kot monoklonalna protitelesa (palivizumab), ki jih dobivajo za težak potek okužbe najbolj ogroženi nedonošenčki.
Upam, da boste tole zimsko sezono prebrodili brez okužb – in če boste staknili RSV prehlad, da bo potekal v blagi obliki. “33-tednik” (pa čeprav drobcen za starost), star 6 mesecev, namreč ne bi smel zboleti s težko obliko bronhiolitisa, ki zahteva zdravljenje v bolnišnici.
Pozdrav,
Pozdravljeni!
Tudi meni ste že večkrat pomagali, zato bi rada tukaj pristavila svoj piskrček; tudi naš fantič je rojen v začetku junija in je sedaj kronološko star 6 mesecev (korigirano 4), torej smo iz ta najhujšega upam da ven. Je že bil prehlajen in zdaj ima spet nekoliko zabasan nosek, hujšega k sreči (še) ni bilo.
Zanima me, kdaj je največji porast virusa RSV in kdaj prične upadati. Kateri je tisti mesec, ko je najhujša razširjenost mimo?
Namreč vreme je precej neprijetno za vozičkanje, otrok mi tudi ne spi več vedno in včasih tečnari za hrano, jaz pa ga zunaj zelo težko dojim saj je obema prehladno. V lokal, pa čeprav dopoldan, ko je skoraj prazen si ne upam (tudi k nikomur ne gremo na obisk), zato se gibamo v bližini doma, kar pa je včasih precej težko izvedljivo, saj je potrebno upoštevati še starejšo sestrico. Zaenkrat se še nismo odločili, da jo izpišemo iz vrtca, si pa razkužujemo in umivamo roke kolikor je mogoče.
Tolažim se, da bo tako še kake tri mesece, imam prav? Bo potem kaj manj teh hudih virusov na pohodu?
Hvala za info.
Spoštovana,
tipične epidemije okužb z RSV so v Sloveniji med koncem novembra in koncem marca – z vrhom v januarju (praviloma kakšnih 14 dni prej kot v epidemiji gripe). Atipične okužbe (torej tu in tam kakšna) pa se začno že v juliju ali avgustu in jih zabeležimo tudi še v maju. Torej praktično preko vsega leta, a v poletnih mesecih zelo malo intenzivno.
Ostale viroze (npr. adeno, parainfluenca, boka..) so prav tako preko celega leta, a z vrhom med oktobrom in marcem.
Gre torej za čas nizkih zunanjih temperatur in vlage, ki kar kliče po stiskanju v manjših zaprtih prostorih…
Čim manj virusov vam želim,
Čeprav vas bom jutri videla in bi bilo prav, da z vprašanjem počakam do jutri, si vseeno ne morem pomagati in si mislim, saj mogoče boste pa kakšno minutko na forumu in me boste pomirili.
Ko sem Mišo pripeljala iz porodnišnice, je naslednji dan zbolel njej oče. Kihanja, pihanja, kašljanja je bilo po stanovanju deset dni toliko, da se tega ne da opisati. Ampak mi jo je uspelo (mogoče že s prav histeričnimi prijemi) zaščititi in ni zbolela. Potem je bila cepljena proti RSV-ju, nakar sem se prehladila jaz, se mi je prehlad začel šitiri na bronhije, sem začela jemati antibiotik. Maske, razkuževanje in vse, kar sodi zraven. Miša znova ni zbolela, čeprav je bila v moji oskrbi. Ni besed, koliko z možem paziva. Nobeni obiski je ne ogrožajo. Nikamor je ne peljeva na obisk, seveda ne hodimo skupaj po trgovinah. Jo pa peljem vsak dan za kakšnih 15 minut na zrak, če je le lepo vreme in ni premrzlo. Tako sem jo peljala tudi danes. Pred blokom zagledam zgornjo sosedo, ki je iz vrtca peljala svojo štiriletno vnukinjo. Ko smo se srečali, gospa prime deklico in ji reče, naj se ne približuje dojenčku, deklica se ji iztrga iz rok, gre z glavico proti vozičku in točno v tistem trenutku zakašlja. Kam so leteli virusi, seveda ne morem vedeti, ampak zakašljala je točno proti njej. Tolaži me to, da smo bili zunaj, da je bila Miša fejst zadekana (čeprav nosek ji je pa vseeno gledal ven) in da mogoče …
Me mora skrbeti? In če je kaj staknila, kako hitro se bo to pokazalo? Kako takrat ukrepam, če se pokaže na primer zvečer, ponoči? Čakam jutro oziroma popoldne, ko dela njena pediatrinja? Ali lahko, glede na to, da gre za okroženega nedonošenčka, gremo na Metelkovo, kjer je nujna pomoč.
Lahko, da zvenim paranoična, ampak moj strah ima strašansko velike oči.
Drugače pa komaj čakam, da vas spet vidimo. In tako ponosna sem, da vam bom lahko pokazala, koliko je moja punčka v tem enem mesecu, ko je niste videli, zrasla. Enkrat več je je skupaj kot takrat, ko je odhajala z EINT-a. Upam, da bo tudi na UZ vse v redu in potem lahko vsi skupaj rečemo, da smo zmagali.
Mogoče še eno vprašanje, ki sem vam ga hotela zastaviti jutri, pa bi znala pozabiti. V izvidu ste napisali, da ima Miša blago (doktor Štucinova pa je uporabila besedo minimalno) povišan mišični tonos v spodnjih okončinah. Zato je bila dr. Molka, njena pediatrinja, na to še posebej pozorna in jo je na obeh pregledih opazovala. Rekla je, da se njej mišični tonus ne zdi niti malo povišan in ko sem vprašala, kako je to mogoče, mi je odvrnila, da mogoče je bila, ko ste jo vi pregledovali, napeta, vznemirjena, oba pregleda pri njej pa je na pol prespala, na mizi je namreč ležala v takšnem položaju, kot ležijo dojenčki v maternici. Je kaj na tem? Ko spi, ko jo crkljam, ko se hraniva, ima vedno mehke in pokrčene nogice, napete se mi zdijo samo takrat, ko jo previjam in je vznemirjena in joka, takrat jih pa včasih res ravno iztegne in se mi zdijo bolj “trde”.
Hvala za odgovor.
Draga Mišina mama,
imam občutek, da se bova vseeno prej videli v živo kot pa boste prebrali tale odgovor….
Kar se tiče virusov in bakterij, je seveda nerodno, da “tuji” otroci kašljajo v Mišo, ni pa to katastrofa. Večina virusov in bakterij se vseeno ne prenaša po zraku, ampak z okuženimi rokami. Torej bi bilo bolj nevarno, če bi otrok Mišo “ljubčkal” ali božal po obrazu.
Glede napetosti mišic pa smo pri Miši bolj pozorni zaradi izvida UZ pregleda glavice, na katerem smo opazovali povečane odboje in pojav drobnih cistic v tkivu možgančkov ob stranskih prekatih – sicer minimalno, a je vseeno to dejavnik tveganja za kasnejšo povečano napetost mišic (tako v spanu, mirovanju, kot ob divjanju). Torej gre za povečano pozornost in nadzor, ne pa za obvezno dogajanje pri otroku. In če je Miša vsa “mehka”, toliko bolje.
Se torej kmalu vidiva,
Pozdravljena.
palivizumab (Synagis) je monoklonalno protitelo proti RSV, ki naj bi preprečilo težak potek okužbe, torej bronhiolitis z dihalno odpovedjo. Ne prepreči pa same okužbe in prehladnih znakov. Po prvem odmerku zaščita ni popolna, prav s tem namenom smo skrajšali razmik med 1. in 2. dozo na 3 tedne (namesto 1 meseca) in zaradi nepredvidljive epidemije (včasih se je začela šele v decembru) začeli z zaščito že v oktobru. A očitno za nekatere kot je Val še prepozno.
Potek RSV okužbe je res nepredvidljiv, a so večinoma najbolj burni prvi dnevi, zato upam, da je tudi Val že iz najhujšega. In da je prvi palivizumab potek okužbe omilil. Kot so vam povedali, ni specifičnega zdravljenja, le podporno. A dokler nima hujših težav z dihanjem, ima visoko SaO2 in pije, se hrani, vam ni treba skrbeti.
Okužba z RSV ne pusti imunosti, zato mora Val še naprej dobivati palivizumab, brez daljšega razmika zaradi bolezni. Sicer bo v isti sezoni ponovno zbolel. Tole pišem zato, ker nekateri zdravniki to pozabijo in staršem rečejo, da je sedaj, po preboleli okužbi, imun na RSV…
Seveda lahko hodite ven, na sprehode, zlasti tja, kjer ni veliko potencialnih prejemnikov RSV (torej ne med otroke in k starejšim). Hladen in vlažen zrak mu bo olajšal težave.
Če bo drugič kaj takšnega, me pa raje pokličite na intenzivno, bo bolj “varno”. Na Med.over-netovem forumu odgovarjam zelo kampanjsko, ko si pač vzamem svoj prosti čas (pa čeprav me sonce vabi ven), “ljubiteljsko” – in v upanju, da bo komu moj odgovor olajšal dan.
Pozdrav,
Tale MedOverNet mi največ živcev požre, ker je neodziven na odobritev vprašanj. Tudi tokrat sem se vsaj 10 minut mučila in tipkala, da bi prelisičila in dosegla aktivacijo “odobri”. In ker ni šlo, kopiram vaše vprašanje pod moj odgovor (in upam, da bodo administratorji opazili moje negodovanje in popravili to nevšečnost…):
Spoštovani.
Naš Val je bil rojen letos januarja v 26.tednu,star je torej 9 mesecev, 6 korigirano. V petek je začel kašljati, ker je bilo stanje včeraj slabše, sva bila napotena na infekcijsko kliniko,kjer se je izkazalo, da je RSV pozitiven. Ker sicer zelo pazimo na njegovo zdravje, sklepam, da se je okužil v razvojni ambulanti, ker vse igračke nosi v usta. Bolezen je sedaj torej prisotna 3 dni, saturacijo je imel super, 100, utrip normalen, je dobre volje, normalno jé, trudim se tudi s tekočino. Ima periodične napade kašlja, teče mu iz noska in kiha. Prsnega koša ne pogreza, ne hlasta za zrakom, nima povišane temperature, a me kljub temu zelo skrbi. V oktobru je sicer dobil 1.dozo synagisa, upam, da je imelo učinek. Je možno, da se stanje kar naenkrat poslabša ali je načeloma po treh dneh hujše mimo? Lahko sploh naredim kaj drugega kot da ga opazujem? Pripravljam mu parne kopeli, zračnim, vlažim prostor. Še kaj? Lahko hodim ven v tem času?
Najlepša hvala za odgovor,
Neža Trontelj
Pozdravljeni,
bom kar tukaj zastavila vprašanje. Trenutno se vse vrti okrog virusov in sem seveda tudi sama zaskrbljena. Doma imamo 8 tednov staro dojencico. Veliko opazujem njeno dihanje. Ko je budna se ji na case rahlo udira jamica pod vratom, zadiha z pospeseno frekvenco, ko spi pa se umiri in je frekvenca priblizno 35 vdihov na minuto. Vcasih diha poudarjeno s trebusckom, ampak ne zdi se mi, da bi tezko dihala. Ima normalen apetit, flasko normalno sesa, nima vrocine in zdi se mi drugace zdrava. Bega me le to udiranje jamice pod vratom, ko je budna. Bi morali k pediatru?
hvala,
zala
Novorojenčki in mladi dojenčki dihajo s trebušno prepono (torej “s trebuščkom”), kar je zelo učinkovit način razpenjanja (še nezrelih) pljuč preko večjega podtlaka v prsni votlini. In ta negativni tlak je “kriv”, da se lahko (zlasti v budnosti, ob globjem dihanju, ob joku, med hranjenjem) mehka tkiva na izpostavljenih delih ugreznejo – pa naj gre za spodnje medrebrne prostore ali v jamici nad prsnico. Poleg tega je v primerjavi s starejšimi obdobju bistveno višja tudi pogostnost – in je pri novorojenčku 40-60 vdihov na minuto v budnosti “zlasti standard”.
Vaša dojenčica torej diha povsem normalno za starost.
Pozdrav,
Drži, temperatura v danki je za 0,5 – 0,8 stopinj C višja kot pod pazduho, ki je pravo mesto za merjenje temperature. V zadnjih letih močno odsvetujemo merjenje s termometrom v “ritki” – izjemoma se uporablja le za iskanje razlike v temperaturi, ki je povečana ob dogajanjih v trebuščku. Torej uporabite termometer na drugem mestu, v gubi pod pazduho – meritev je tam zelo zanesljiva (normalno 36,3 – 36,8 st. C, ko termometer “zapiska”, počakajte še pol minute, običajno se dvigne še za 0,1 – 0,3 st), merjenje pa varno.
Lep večer,