strah pred porodom
Drage mamice,
imam še slabe 3 tedne do poroda. In zdaj me pa je resnicno vsak dan
bolj strah in strah. Studiram kako bo, rojevam prvic, ene pravijo da še sam
klistir boli, ene pravijo da so babice v ljubljani neprijazne, skratka da te
pustijo da trpiš od bolecin itd.
Skratka prevec poslusam, in sem res zdaj ze cisto bojeca.
Prosim kakšno mamico ki je rojevala pred kratkim v ljubljani, da mi opiše
svoje izkušnjo in pa kakšen dober nasvet bi prosila.
Hvala vsem ki boste odgovorili,.
Draga Maja!
Nikar se ne boj..pomisli na prelep trenutek,ko bos videla tisto majhno kepico..katero si devet mesecev nosila pod srcem..se pogovarjala z njo. …trenutkov,ko sta.skupaj prestajali vse lepo in manjlepo…Bodi optimisticna,kajti ce porod vzames kot nekaj lepega in ce nicesar slabega ne pricakujes..in ce prevladuje predvsem mocna zelja poviti zdravo dete..nebo ne prevec bolecin ne neprijetnih trenutkov.
Verjemi meni,kajti za mano sta dva uspesna poroda..Govorice ostalih pusti,kajti vsak porod je drugacen samo svoj…
Ti se probaj samo pozitivno naravnati..zajemi veliko pozitivne energije..dobre volje. strah pa vrzi stran..nebo ti cisto nic pomagal….vse ostalo pa pride samo..bos videla..da bo vse oki.Veliko srece ti zelim..in tvojem soncku tudi!!
Brez skrbi, Maja! Jaz sem sicer že kar pred nekaj leti rodila v Ljubljani, čeprav sem s čisto drugega konca Slovenije. Malo je bilo tudi mene strah,ker je bila rizična nosečnost, a kadar me je pograbila panika, sem si mislila -Če rata miljone ženskam po svetu, zakaj ravno meni ne bi !? V Ljubljani so najboljši zdravniki in vsa najsodobnejša medicinska oprema. Seveda ni ravno piknik, a to vendar veš, kajne? Ko je mimo, je pa prekrasno – najlepši trenutek v življenju.
Želim ti vso srečo in pozdavček tudi novemu Življenju, ki prihaja!
Edine bolečine, na katere boš v življenju pozabila, so porodne. Tisti trenutek , ko boš kepico držala v roki, boš pozabila na vse drugo.
Nasvet:Bodi prijazna in vse osebje se bo obnašalo enako. Poslušaj, kaj rečejo in delaj tako, pa bo šlo vse hitreje. Dihaj in poskušaj se sproščati vmes – misli na lepe stvari, hrani energijo. Jaz sem imela dve lepi porodni izkušnji in enako želim tebi. Pogumno, saj ni tako hudo in nagrada na koncu “tekme” je res lepa.
Maja,
veš kaj, če ti lahko zaupam, tudi jaz sem bila trda od strahu, kaj češ tudi take smo na svetu, poskušaj se sprijazniti s tem, in že na ta način boš strah zmanjšala. Ko sem bila v porodni sobi mi je tudi sestra (babica) zaupala da je tudi ona “umirala od strahu”, pa sem se prav začela na glas hihitati, ko sem si zamislila, da so tudi ta “korajžne” kdaj prestrašene.
Verjemi, v trenutku ko boš zagledala štručko boš vse bolečine odmislila, sicer pa sploh ni tako hudo, ker so popadki res na nekaj minut boleči, vmes pa lahko počivaš, tako da je edino mal bolj hudo proti koncu, ampak takrat tako ali tako misliš, samo kdaj ga boš zagledala,
no, pa javi se še kdaj, predvsem pa ko bo mimo, prepričana sem da boš razmišljala kot vse dosedaj ki smo ti pisale,
ciao
Porod seveda boli in to je dejstvo. Čeprav npr. moja mama trdi, da je ni nič bolelo…
Jaz bi rekla (rodila sem pred štirimi meseci), da gre bolj za silovit proces, kot pa za bolečino… Res, da v določenem trenutku zelo boli. Sama em imela zelo težak porod, popadke sem iemla že tri noči prej, vendar če bi morala še enkrat roditi, in bi lahko izbirala, ne bi nikoli hotela roditi s carskim rezom…
Sama sem si pa pred porodom takole mislila: Vsi, ki hodijo po cesti, so se rodili in dandanes ženske pri porodih ne umirajo…
No, o lepoti poroda in o veličastnoti vsega pa sploh nimam besed…
Boš videla, jaz ti kar zavidam…
Sama bom še imela otroke, če bom le lahko.
Poguma obilo, Anita
Ne bom ti govorila, da ne boli. Vendar ko držiš otročička v rokah, pozabiš na vse bolečine. Kar pa se tiče prijaznosti osebja pa jaz nimam nikakršnih pripomb. Vsi so bili zelo prijazni. V veliko oporo pa ti je lahko partner ali pa kdo drug, ki ti je zelo blizu. Pa kar brez skrbi, še nihče ni ostal notri.
Porod je nekaj enkratnega, seveda to veš šele potem ko rodiš.
Bistvo je , da pri porodu misliš samo na to, kako boš najbolje pomagala svojemu otroku, ki se trudi, da bi prišel na svet.
Sama sem na primer pri prvem otroku delala proti svojemu telesu(ko se je pojavil popadek, sem vse moči usmerila v to, da bi preprečila bolečino in tako zadrževala porod, namesto, da bi med popadkom čimbolj pravilno dihala in sprostila mišice. Zaradi tega, pa še težje je prvič, sem rojevala deset ur, pri drugem porodu bi mi pa otrok kmalu ven padel!
Torej, pomembno je, da se prepričaš, da si z vsakim popadkom bližje svojemu detecu in da mu moraš to pot čimbolj olajšati. Vseh popadkov pravijo, da je blizu petdeset, ko rodiš, v trenutku vse pozabiš.
Otroci so veselje!!!!
Srečno!! Saša
O ljubljanski porodnišnici sem slišala dosti, večinoma pa so to slabe stvari. Npr. mami (prijateljici) je iz dojk tekla že kri namesto mleka, pa so vseeno vztrajali, naj doji. Grozno jo je bolelo…verjemite, ko mi je to opisovala je skoraj jokala.
Drugače pa ti svetujem, da se čim bolj sprostiš, naj te ne bo tako strah. Poznam jih tudi dosti, ki jim je porod minil brez strahu in skoraj brez bolečin…bilo je hitro, v nekaj urah brez večjih problemov…
prosim, ne sekiraj se, sprosti se in se veseli najsrečnejšega dogodka v tvojem življenju.
lep pozdrav
🙂 didi
Teško se bo kdo sprostil ob takem pisanju, vnetje dojk je zares boleče, ni pa razlog za prenehanje dojenja, (osebna izkušnja)
Osebno imam same lepe spomine na porod in osebje v ljubljanski porodnišnici, draga moja od tebe je odvisno, če boš ti dobre volje bodo tudi drugi do tebe taki, to je preiskušen recept, poskusi……….
lp
Za menoj sta dva poroda . Pri prvem sem od strahu šklepetela z zobmi v spominu na vse grozljive scene iz TV in podrobne opise lastnih porodov bolj izkušenih dam.
Mislim.da je narava sama poskrbela,da so se v nosečnosti pri otroku same zgodile vse tiste čudežne stvari kot so rast prstkov, puhastih laskov i n vseh ostalih malenkosti, na katere še pomislile nismo. Tako je tudi s porodom. Zaćne se in poteka tako kot je prav za mater in za dete. Vsi ostali, ki so poleg, so le za pomoč,zagotovilo varnostim ki jo potrebuješ v določenih trenutkih poroda.Obakrat sem imela zelo lepe in prijetne izkušnje z babico Jolando in z babico Marušo.Želim ti,da bo steboj enako.
Pridružujem se Saši. Velik delež bolečin pridelaš sama s strahom. Jaz sem prvič rojevala 12 ur, drugič pa 2.Pri drugem porodu sem si želela čim več popadkov, da bo čim prej konec.Bolj pravilno sem dihala in res je hudo bolelo le zadnjih 15 minut, prej pa popadki niso tako pogosti in vmes lahko počivaš in se še šališ, saj ti takrat ni čisto nič. Sprijazni se s tem, da bo na koncu res hudo bolelo, a da bo boleti tudi nehalo…še pri vseh je bilo tako.
Ne pusti se prestrašiti glede osebja… Je pa res boljše, če imaš ob sebi partnerja. Moraš osebju zaupat, tudi če se odločijo za umetne popadke ali za tisto masko s plinom..
Glede dojenja pa – prav je, da spodbujajo dojenje, tudi jaz sem imela krvave bradavice, pa so mi povedali za plastični nastavek s katerim sem dojila vseh 5 mesecev po prvem porodu..
Sreča, ki jo čutiš potem, ko ti dajo otroka na prsi, je čisto novo čutsvo, ki ga prej v življenju ne poznaš. Zanj se splača pretrpeti še ne vem kakšne bolečine…
Vso srečo ti želim..
Draga Maja!
Moja porodna izkusnja je zelo dobra. Če primerjam bolečine z drugimi, so bile marsikatere druge hujše (b. v hrbtu, šivana ureznina…)
Moj nasvet: NA SVOJ POROD SE PRIPRAVI! To je tako, kot bi sla na izpit.
Potrebno je veliko koncentracije, nimas kaj vpiti in “jamrati” in računati na druge. Na bolecino bodi pripravljena in vsak popadek izkoristi kot val, ki ti pomaga do hitrejšega poroda. Prisluhni svojemu telesu, sproščaj se, pravilno dihaj. Hormoni pa naredijo svoje.
Morda imaš še čas, da prebereš knjigo Eve Kuhar (naslova ne vem) o pripravi na porod. Kot vem, ima tudi tečaje za nosečnice.
Prav v tej knjigi sem prebrala, kako je pomembna sproščenost mišic medeničnega dna, ki jih poskušaj sproščati ob vsakem popadku. Že zdaj doma delaj Kegleve vaje.
Vsekakor imej ob sebi partnerja in videla boš, ko bo mimo, boš nase zelo ponosna!
Darja