Živjo.

Imam problem, s katerim nevem kako naj se spopadem. Onemogoča mi sproščen način življenja. Stara sem 20. V bližini ljudi me oblije občutek, ki je grozen. Roke se mi začnejo tresti, zdi se mi da vsi gledajo vame. Nevem kam naj gledam, kako naj se obnašam. Težava je tudi pri komunikaciji, saj ne najdem besed, da bi povedala kar mislim. Tudi čustev ne znam pokazati (veselje itd.) -tudi ob dobrih znancih ne. Neprijetno mi je je v trgovinah in kjerkoli so ljudje. Tudi žurat ne hodim. Zaradi treningov in službe mi to predstavlja res veliko oviro, saj ne morem delati strari, katere me veselijo. To želim premagati, vendar ne najdem načina.

lp

Pozdravljeni,

hvala za vaše sporočilo.

Opisujete simptome, ki se vam pojavljajo v bližini ljudi. Ti simptomi so vam namig, da se znotraj vas, v nezavednem nekaj dogaja, kar ta trenutek ni dostopno zavesti.

Včasih nosimo v sebi zgodbe, ki jih ne znamo ubesediti, ker nam ni nihče pomagal, da bi našli besede. Kadar ne najdemo načina, da bi povedali svojo zgodbo, začne naša zgodba pripovedovati nas – te zgodbe sanjamo, dobivamo simptome ali pa se zalotimo, da se vedemo na načine, ki nam niso razumljivi.

Kako ubesediti te zgodbe? V psihoterapiji je varen prostor, kjer s pomočjo psihoterapevta začnemo pripovedovati naše zgodbe, s tem pa se simptomi ponavadi začnejo umikati.

V primeru, da želite delati zgolj na simptomih (ne na razreševanju vzrokov za simptome) pa obstajajo različne tehnike, terapije in priročniki (npr. vedenjsko-kognitivna terapija). Takšen način rabi manj časa, vendar se velikokrat zgodi, da se simptomi le delno zmanjšajo ali pa se spreminjajo v nove. Takšno obliko priporočam v akutnih stiskah, ko ni časa niti volje za kakšno bolj temeljito obravnavo.

Sem vam odgovoril na vprašanje?

Lep pozdrav,