lep pozdrav!težave so se začele ko v osmem razredu začela hujšati,vem da sem bila premočna ampak nisem se zavestno odločila za hujšanje. vglavnem od takrat je moje življenje včasih prava mora!v meni je veliko straha!straha pred življenjem in še najbolj straha pred seboj!in gnusa do svojega telesa ter karaktera!imam ogromne komplekse glede tega kako me drugi vidijo!vem da delno vpliva na to moja depresija in je vse to povezano ampak če bi lahko rešila svoj videz bi bilo dosti lažje!saj nevem če je sploh smisel da to pišem ampak rada bi to dala iz sebe da nebo več zorelo v meni!mislim da je še čas da se spametujem in mislim da imam moč!upam vsaj!vendar vseeno nevem kako naj začnem!naj začnem v glavi al naj začnem s prehrano!že dva tedna sem na sadju ker sem se odločila zares shujšat!kot da bi se zavestno odločila za to težavo!kot da bi želela zaiti v anoreksijo!zmedena sem!nevem zakaj bi si želela kaj takega!vem samo da nebi rada bila debela!nikoli več!!!sedaj imam 9 kg manj ampak še vedno preveč!nervozna sem,pozabljiva,neskoncentrirana,slabotna!čist na psu!kaj naj naredim da se spravim v red!da bom normalna in zadovoljna punca!kot vse preostale!te more imam zadosti!najprej prenajedanje potem stradanje!ima gdo kakršenkoli konkreten nasvet!psihiatra že imam!rada bi si sama pomagala ker vidim da mi psihiatrinja NEMORE!vem veliko o psihologiji,no vsaj okvirno!rada bi tudi slišala da nisem edina!izkušnje…lep pozdrav!

Pozdravljena!

Naj te potolažim, da nisi edina. Tudi jaz se že dlje časa bojujem z enakim problemom kot ti. Vendar sem se v tem obdobju, ko sem se pretirano sekirala, še dodatno zredila. Sedaj se bojujem sama s sabo in mi včasih že uspe, da se ne ubadam s tem.

Poskusi se zaposliti s čim drugim, druži se z ljudmi ob katerih se počutiš dobro in sproščeno. Poskusi se imeti rada. Sploh pa ne smeš obupati, čeprav pride kriza. Ti iz izkušenj povem, da bodo prišle. Imej se rada in si dopovej, da ljudje niso prijatelji s teboj zaradi izgleda.
Ne dovoli pa, da je hrana tvoj najboljši prijatelj in v stiski in ob slabem počutju se raje pogovori s prijateljico ali prijateljem, kot pa da ješ.

Nekako ne misliti na to, da se boš zredila, ampak samo poskrbi, da boš skrbela za svoje zdravje. Predvsem pa se sooči s tem zakaj pravzaprav obstaja ta strah in iz kje izvira.

Ne znam preveč svetovati, ker pač tudi sama še nisem razčistila. Želim pa ti veliko uspehov pri reševanju krize!!

Slisalo se bo osladno preprosto, a takole ti povem:
živi življenje! Glavo gor in naprej!
Ne utapljaj se v mislih o videzu, o telesu, o svoji šibkosti, značaju ……….. zunaj sije sonce, skoči na kolo, zapelji se okoli, vpiši se na kakšno telovadbo, povabi prijateljico v kino, sposodi si v knjižnici kakšno napeto knjigo, ……….uživaj v življenju!
Jaz sem blizu štiridesetih, že leta se bojuje s kilogrami, lani sem končno izstopila iz korga slabe vesti, želja….. in prešla v akcijo, zgubila 12 kilc, začela telovadit, tečt, ….. svet mi je postal spet lep in jaz v njem! No, še vedno sem nad idealno težo, a dobro, treba bo še enkrat “napasti” kile, pa bo. A že sedaj se počutim super! In zakaj se ti ne? Zgubila si kar nekaj kil, sedaj jih pa lepo ohranjaj – in to predvsem s športom, aktivnostjo. Seveda malo pazi na prehrano, da ne padeš v prenajedanje in v začaran krog.
Vendar življenje, kjer samo razmišljaš o videzu in kaloričnosti hrane, ki jo daš v usta – ej, to ni prijetno življenje! Zato se nehaj sekirat, glavo gor – in naprej, prijetnim dnevom nasproti!
lep pozdrav!