strah po zdravljenju
Mineva komaj štirinajst dni z končanim zdravljenjem, pa mi že spet nekaj ni prav.
Na vratu (istem mestu, kot sem imela ob ugotovitvi bolezni HL) imam ponovno povečano bezgavko ampak samo toliko, da jo na otip čutim. Je pa tudi res, da se mi je na isti strani malo vnela dlesen. Je možno, da gre za posledico vnetja.
Ste imeli podobne težave tudi vi?
Hvala
Lahkoje od vnetja. Ha, kje pa piše, da limfomčkarji ne moremo imeti povečanih bezgavk tudi od vnetja. 🙂 Vem pa, da te zadeva spravlja ob pamet, ker smo vsi krvavi pod kožo in najprej pomislimo na to, da se nam je bolezen ponovila. Ampak sami sebi itak nikoli ne verjamemo, zato nam morajo pvoedati drugi, da obstajajo tudi druge možnosti, ne samo ponovitev bolezni. 🙂
Kot si sama ugotovila je to lahko od dlesni. LAhko pa je t.i. brazgotina, ki ostane od limfoma. In se ravno tako čuti. Ne vem sicer, kako se to občuti, ampak baje se.
Kar se tiče pa tako zgodnje ponovitve (14 dni od zdravljenja), pa to ziher ni to. Sploh, če si dobila “certifikat”, da je bilo zdravljenje uspešno in da so postrupili limfom v celoti.
Drži se in pogumno dalje. Kot sem že večkrat napisala in tudi občutila in še kdaj občutim, je najhuje PO zdravljenju, ko si prepuščen sam sebi, kontrolam na 3 mesece, si brez vseh zdravil in rekli so ti, da si zdrav. Tebe pa vse živo moti na sebi, sklepi nagajajo, imaš takšne in drugačne težave, glavobol itak vedno pomeni, da je nekaj narobe…. Seveda najprej pomsiliš, da imaš spet raka in ne, da je to vse posledica agresivnega zdravljenja.
Jaz sem prihajala k sebi, da sem postala čisto fit, 6 mesecev po zdravljenju. Potem pa je bilo kot bi odrezal. Vsak dan boljše in danes, eno leto po zdravljenju, že rekreativno tečem, delam 8 ur v službi, normalno živim in malo pred kontrolo malo paničarim od strahu pred kakšno “čudno diagnozo”. Sicer pa sem fit in vesela.
Srečno!
Ti kar pogumno! 🙂 Bomo držali pesti zate! Pa če te bodo živčki le preveč matrali, se obrni na oddelek psihoonkologije. Tam imajo namreč ogromno “opravka” s pacienti po uspešno zaključenem zdravljenju. Tudi jaz sem hodila med zdravljenjem tja na pogovore in so mi zelo pomagali. Psihologinja Manca Repež mi je ful pomagala. Zdaj je sicer ne rabim več, jo grem pa rada obiskat, če sem na Onkotu. Priporočam.