strah me je
Pozdravljeni
Imam problem. Nekako se mi že zdi kaj bi to lahko bilo vseeno pa bi rada še mnenje koga drugega. Torej: že od nekdaj se blazno bojim psov. Ne vem točno zakaj (noben pes mi ni nikoli nič naredil). Ko vem da obstaja možnost da srečam psa ne morem razmišljati o čem drugem. Srčni utrip se mi poveča. Poskušam se umiriti. Občutek je kot bi me nekaj “grabilo” za srce in vrat. Nekakšen občutek utesnjenosti. In ko grem mimo in če ne srečam psa je v pol minute spet vse v redu. Ko srečam psa pa čisto izgubim občutek za prostor. Začnem kričati (sploh ne vem kako glasno in kako dolgo). Nikoli ne vem kaj bom storila. Če imam kakšno torbo jo postavim predse. Tudi če je kdo z mano ni nič lažje. Grabim po osebi ki je z mano. V tistem trenutku bi rada psa spravila čim dlje od sebe. Rada bi stekla stran (poskušam se zadržati). Včasih tudi otrpnem. Potem sem čisto brez moči. Včasih se tresem. Takrat rabim več časa da spet pridem k sebi. Nekoč sem tudi že stala petnajst minut ob cesti ker nisem mogla mimo psa. Res mi je neprijetno živeti s tem strahom, saj živim na vasi in vsakič ko grem iz šole obstaja možnost da srečam vsaj štiri pse. Poleg tega me je tudi sram svojih dejanj v strahu, saj vsi govorijo naj se ne obnašam otročje in da ni nič takega. Pač ne morejo razumeti da se lahko bojiš tudi tega. V smislu da sem sama kriva za vse. Ne morem si niti predstavljati da bi lahko bila s psom v istem prostoru. Postanem živčna. Opravičujem se za dolgo sporočilo in hvala tistim, ki ste se prebili do konca.
zmedena365
Pozdravljeni,
Hvala za vaše sporočilo.
Imate strah pred psmi, ki vas dejansko hromi. Pravite, da se vam dozdeva kaj bi to lahko bilo. Zanima me vaše mnenje, saj se vzroki za takšne strahove razlikujejo od posameznika do posameznika.
Kdaj so se vam ti strahovi pričeli?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
hvala za vaš odgovor.
Ne vem čisto točno kdaj so se strahovi začeli. Imam jih odkar se spomnim. Sklepam da so se pojavili zaradi okolice (velikokrat so mi razlagali koga je pes ugriznil, babici pa je tudi neprijetno v bližini večjih psov). Strah me je vedno bilo psov vseh velikosti (razen sosedovega psa (ki se ga nikoli nisem bala), ki je na žalost že poginil. Ta pes je bil ob meni že od rojstva in še zdaj ne vem zakaj se ga nisem bala kot vseh ostalih).
Lep pozdrav, zmedena365
Pozdravljeni,
slišim, da so bili ti strahovi od drugih ljudi in ne vaši. Vi nimate slabih izkušenj s psmi, ste pa poslušali druge, ki jih je strah in se poistovetili z njimi? Na ta način?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni.
Mogoče sem se res poistovetila s strahovi drugih. Ne vem. Enostavno tako dolgo so že del mene da včasih sploh nisem povsem prepričana da so resnični. Ko je vse v redu je v bistvu kot da ne bi bilo nič. Včasih imam občutek da si zmišljujem vse skupaj. Je normalno da bi rada vsaj en dokaz da je resnično? Drugi težko verjamejo temu. Mama mi je včasih rekla da si vse skupaj zmišljujem da bi dobila pozornost. Tako da nisem povsem prepričana o vzroku. Mogoče sem pač na neki točki želela pozornost in se je pač zgodilo to. Nekoč sem slišala nekoga reči da je najprej mislil da si zmišljujem in je šele potem dojel da me je zares strah ko me je videl s psom. Niti ne morem potegniti črte med resničnostjo in podzavestjo. Včasih imam občutek da psa sreča neka druga oseba in ne jaz. Rada bi se samo znebila tega strahu vsaj do te mere da bom lahko šla po cesti ne da bi me grabilo v prsih.
zmedena365
Pozdravljeni,
dvomite o tem, da je to resnično, omenjate pa željo, da si želite pozornost. Kakšne pozornosti si želite?
Lep pozdrav,
Pozdravljeni,
Odgovor na vašo stisko ni enostaven. Ste kdaj razmišljali o psihoterapevtski obravnavi? V primeru, da vas vaše težave v veliki meri obremenjujejo, vam predlagam, da si poiščete pomoč v obliki psihoanalitične psihoterapije, kjer se boste lahko bolj temeljito spoznali in verjetno tudi predelali vzroke za svojo stisko.
Lep pozdrav in srečno,