Živjo 🙂
v zadnjem letu se spopadam z težavo, ki mi malo zamori kakšne dneve v mesecu.
Že po naravi sem bolj paničen človek, ki ga je prevelikokrat strah da bi se mu kaj zgodilo.
Kkšno leto in pol nazaj ko sem prvič zašla v razmerje in posledično spolnost pa sem dobila strah pred spolno prenosljivimi boleznimi.

Prvi fant s katerim sem bila me je varal z večimi puncami. Ker nisem vedela s katerimi me je bilo strah, da bi se lahko s čim okužila. Zato sem odšla na testiranje. Bolje preventiva, kot da živim v strahu. Potem je ta strah minil….dokler nisem spoznala fanta za katerega sem mislila da bom dlje časa. Ker sva bila oba “kao” devičnika sem namesto kondoma jedla kontracepcijske tabletke. A kmalu po razpadu sem izvedela, da je bi…in je pred mano poskušal stvari tudi s fanti..( naj nebi šel do konca..ampak vseeno nisem vedela…ponovno me je nekdo izdal moje zaupanje)
nekja časa so me prijatelji prepričevali da ni nič..da sigurno ni z ničim okužen. Ampak nisem mogla živeti s strahom. Sploh potem ko sem spoznala mojega zdajšnega parnerja, ki ga ljubim iz srca. Seveda sem tudi tokrat odšla na testiranje.

Že drugič je nekdo izdal moje zaupanje, zaradi laži je bil strah večji…oziroma bila sem v nevednosti in takrat se ti v mislih pojavijo stavki …kaj pa če…

Bilo je vse negativno. Bila sem pomirjena, vedela sem da sem zdrava…izučilo me je, da naj ne zaupam preveč ljudem, jim dam čas da jih res spoznam.

Potem pa se je zgodilo da sem bila na dodatnem izobraževanju poleti. Sobo sem si delila še s tremi dekleti. eno sem poznala, drugi dve ne. Vedno sem pazila kako sem šla na wc, da sem ga prej očistila itd. Le enkrat sem se ponesreči takoj usedla gor, ker se mi je mudilo. In ravno takrat se je zgodilo, da je bila na školjki sled krvi. Super.
Ponovno sem se morala spopasti s strahom. Vem od katere punce je bila in da je to dekle kar divje kar se tiče spolnosti.
Spet sem se odločila za testiranje, že zaradi partnerja in ker ga imam tako rada.

Mnogi mi pravijo, da sem preveč panična, da itak v Sloveniji nemoreš nič dobiti(to ni res…kot da živijjo v mehurčku)

postalo me je sram ko sem se v temu letu 3krat vrnila na ZTM in tam opravila testiranje. Občutek sem imela, kot da so si me sestre tam zapomnile in so me gledale postrani ko sem nazadnje prišla tja. čeprav bi bile lahko ponosne…da se ljudje vseeno odločijo za testiranje in skrbijo za svoje zdravje in zdravje drugih.
Zdrava pamet mi govori, da sem se pravilno odločila za testiranja. Vsakič sem bila v rizični situaciji, kjer bi se okužba z veliko vrjetnostjo lahko zgodila.
Sprašujem se zakaj se mi je vse to dogajalo v tem letu.
Sedaj sem bolj mirna….nimam več temačnih misli o temu, da sem se lahko okužila.
Mnogi so mi rekli, naj poiščem pomoč. Se vam zdi to smiselno? čeprav sama vem, v čemu je problem in sem se dejansko znašla v treh situacijah, kjer se je pravzaprav odgovorno iti testirat.
Zakaj je testiranje tak tabu?
s tem skrbim za preventivo ob rizičnih dogodkih?
drugače v življenju nimam nobenih drugih težav, sem zelo uspešna na faksu, družabna, komunikativna…dosegam veliko stvari.
Ko sem se zaupala osebni zdravnici…(zaupala sem si ker, so me prijatelji prepričevali da sem nora)
mi je rekla samo, da mi lahko da napotnico za psihiatra, da mi ta napiše recept za antidepresive.
se vam ne zdi to grozno?
sama se ne počitim depresivno…sedaj ko sem dala zadnje testiranje mimo pred dobrim mesecem sem popolnoma mirna. Nimam nobenih težav.
Se vam zdi da vseeno potrebujem pomoč?
O svoji težavi in treh težkih izkušnjah me ni sram govoriti. povedala sem prijateljem in partnerju.
vseeno pa sem se odločila, da vam pišem ker sem šele sedaj odkrila tale forum. Prej pa sem o vas zasledila zelo dobre kritike na internetu. predvidevam da ste eden tistih, ki se s pacientom dejansko pogovarjate in mu ne napišete recepta po 3 minutah.
Najlepša hvala za branje in nasvet.

Lep dan še naprej!
Hana iz Maribora

Pozdravljeni Hana,

Meni se zdi, da ste zelo odgovorno ravnali, ko ste šli na testiranje po tem, ko ste zvedeli kakšno zgodovino sta imela vaša bivša partnerja. Druga stvar je, če imate “prevelikokrat strah”, da bi se vam kaj zgodilo in vam to povzroča nepotrebne skrbi, ki jih v vašem primeru (in v tem obdobju) odpravi testiranje za spolno prenosljive bolezni.

Če sem prav sledil vaši zgodbi ste se testirali štirikrat. Dvakrat zaradi bivših partnerjev, enkrat zaradi trenutnega partnerja in enkrat zaradi krvi na školjki. Ali je kri prišla v stik s sluznico ali samo z vašo kožo? V primeru, da je s kožo, ali je bil dogodek potencialno nevaren za vaše zdravje?

Slišim, da imate izkušnjo s tem, da nekdo izda vaše zaupanje. Je še kdo drug, poleg vaših dveh bivših fantov, izdal vaše zaupanje? Ali tudi trenutnemu partnerju niste zaupali? Zaradi izkušnje z bivšima partnerjema?

Sprašujete se zakaj se vam je to dogajalo ravno v tem letu. Ali se vam je v roku 1 leta zgodilo kaj stresnega, težkega, pomembnega?

Glede zdravil vam ne morem svetovati, saj nisem zdravnik. Mogoče le to, da poslušajte sebe in svoje telo. Ali rabite antidepresive? Lahko zmorete brez njih?

Pravite, da ste zdaj mirna. V primeru, da boste spet doživljali strah zaradi spolno prenosljivih bolezni ali pa kakšnega drugega vzroka, lahko razmislite o vključitvi v psihoterapijo. Na ta način boste lahko prišla do večjega samospoznanja in našli morebitne vzroke za vaše strahove.

Če imate še kakšno vprašanje ali komentar ste dobrodošli, da ga zapišete.

Želim vam veliko uspeha.

Lep pozdrav,