Pozdravljeni!
Ne vem če sem izbrala pravi forum za vprašanje, oziroma razmišljanje o tem,če se bolezni kot je rak lahko izogneš z zdravim načinom življenja,zdravo prehrano,izogibanju sonca,alkohola,cigaret…V vsaki zdravniški čakalnici visijo letaki o vzrokih za povečanje tveganja za raka,v šoli se od prvega razreda dalje učijo o pomenu zdrave prehrane in športa kot naravnega boja proti vsaki bolezni,tudi ni revije ali časopisa, ki ne bi stalno objavljala katera hrana je zdrava,katera ni.
V zadnjem času, oziroma zadnjem letu so v ožjem krogu naše družine in prijateljev kar štirje oboleli za rakom. Nihče še ni dopolnil štirideset let.Nihče ne kadi. Nihče prekomerno ne pije,oziroma je eden od njih abstinent.Vsi se ukvarjajo s športom.Tedensko planinarijo ali igrajo tenis ali košarko,prosti čas preživljajo v naravi.Imajo urejeno družinsko življenje.Vsi imajo stalno zaposlitev in odgovorno funkcijo.Ali je to tisti faktor -stalni stres na delovnem mestu?Prehranjujejo se zdravo(tako kot nas stalno učijo),mogoče res dvakrat na leto posežejo po mesu z žara(tako kot vsi).Prijatelj,ki ne kadi in ne pije in se največ ukvarja s športom je dobil raka na pljučih.Zakaj?
Nehote se ti v kosti zažre strah.Vidiš ,da nobena teorija o zdravem načinu življenja ne drži več.Zakaj je vse več rakavih obolenj med mladimi?Sorodnik,ki je star osemintrideset let,je bil v sobi na Onkološkem inštitutu najstarejši.To ga je potem tudi malo potolažilo in mu dalo volje za naprej.
Oba z možem sva postala zaskrbljena.Nasploh mož zdaj kar fantazira,da če so ga oni(njegovi prijatelji)dobili ga bo on tudi..Pa še nobeden ni imel nobenih težav ali bolečin,ki bi kazale na kakšno obolenje.Začelo se je pravzaprav banalno-z bolečino v roki ali nogi ali križu,da je vsak pomislil na pretirano naprezanje pri športnih aktivnostih.Včeraj sem srečala prijatelja,ki je zbolel nazadnje.Oktobra smo še skupaj praznovali in se veselili,včeraj je bil pa v obraz rumeno zelen in brez las.Cel dan me je tiščalo v prsih in zato sem danes napisala tole.
Glasbenica

Draga glasbenica!

Tako kot vi razmišlja veliko ljudi. Vendar stvari niso tako preproste. Zavedati se morate, da rak ni “kazen” ali neposredna posledica za neko početje. Dalje je pomembno vedeti, da pri večini oblik raka ne poznamo vzroka. In tretjič – rak verjetno nastaja v naših telesih VES ČAS. Na nek način smo torej “biološke tempirane bombe”.

Sedaj pa k podrobnejšim pojasnilom. Naše celice se obnavljajo in delijo. Pri tem se razdeli genetski material, nastaneta dve novi celici. Nekatere celice so v telesu sposobne delitve in se živahno obnavljajo (npr. v črevesni sluznici, kostnem mozgu), druge so sposobne le manjših popravil in se ne delijo. Obnova poteka, a je omejena (ne zraste nam nov ud, če kakšnega izgubimo, če pa se opraskamo, ni nujno, da bo na tem mestu ostala trajna brazgotina).

Da se celica pravilno razdeli, skrbijo njeni mehanizmi. To so encimi, proteini in vrsta dogodkov, ki morajo potekati ob pravem času in na pravi način. V naravi ni skoraj nič popolnega, zato se tudi tukaj nenehno dogajajo napake. V ta namen imamo potem še popravljalne mehanizme, ki napake odkrivajo in jih popravljajo! Če jih ne odkrijejo, nosi nova celica napako. Ta napaka je zdaj zapisana v dedni material celice in jo bodo nosile vse njene potomke. V telesu nastane vsak dan kljub dobremu popravljanju kup napak, mnoge so povezane s staranjem celotnega organizma. S tem, ko smo dlje na svetu, smo tudi dlje izpostavljeni rakotvornim dejavnikom iz okolja (tudi naravno sevanje), napake v naših celicah pa se kopičijo. Raka je zato več pri starejših ljudeh, vendar to še ne pomeni, da ga ni pri mladih. Razlikujejo se samo vrste raka, ki se pojavljajo v določeni starosti.

Nekatere napake povzročijo, da se celice nenadzorovano delijo in jih je več kot je potrebno. Nekatere napake povzročijo, da celice niso več podobne izvornemu tkivu (so nekako pomlajene, pravimo jim slabo diferencirane). Nastane rak. Rakave celice in druge okvarjene celice je sposoben prepoznavati imunski sistem kot tujke in jih uniči.

Zakaj se torej razvije rak? V celičnem zapisu pride do mutacije (sprememba dednega materiala). To je posledica zatajitve popravljalnih mehanizmov ali neposrednega učinka dejavnikov na genetski material celic. Lahko gre za spremenjeno delovanje imunskega sistema, ki slabše prepoznava celice z napakami ali jih ni sposoben uničiti. Stres lahko dokazano spremeni odziv imunskega sistema. Mutacija, ki nastane, vodi v prekomerno delitev celic, nastanek raka.

Kot vidite, je več možnih poti za nastanek raka. Temelj preučevanja nastanka te bolezni so večletne raziskave. Te raziskave proučujejo bolnike z rakom in nek določen dejavnik, za katerega sumimo, da je vpleten v nastanek raka. Kajenje sprošča proste radikale, ki neposredno poškodujejo genetski material celic. V dihalni poti dim pomeni dražeči vpliv, zaradi katerega se celice dobesedno spremenijo v odpornejše (metaplazija), kar je že predstopnja raka. Iz cigarete se sicer sprošča še kup drugih “kancerogenih” ali rakotvornih snovi, ki so dokazano povezane z nastankom raka (pa ne le raka pljuč).

Raziskave so pokazale, da obstajajo določene vrste raka tudi v družini in imajo verjetno dedno povezavo. Pri nekaterih vrstah raka so uspeli natanko določiti okvarjeni gen, ki je povezan z rakom v družini (BRCA1 in 2 pri raku dojke). Pri drugih vrstah rakah o genu še ugibajo, imajo pa že podatke, da se določen rak pojavlja v družini. Kadar se v družini pojavljajo različne vrste raka, ni prav verjetno, da gre za dedno povezavo, vendar se redko dogaja tudi to, kadar gre za npr. dedne spremembe, ki spremenijo popravljalne mehanizme v celicah tako, da ti slabo opravljajo svojo nalogo.

Kljub temu, da pri nekom prepoznamo okvarjeni gen, to običajno še ne pomeni 100 odstotne napovedi, da bo tudi zbolel za rakom. Zanimivo je, da tudi pri nedednih oblikah raka znanstveniki pogosto odkrivajo enake poškodbe dednega materiala v celici pri istem tipu raka. To bo pomembno v prihodnosti, ko bodo sledila še podrobnejša proučevanja nastanka raka in bomo korak bližje odgovoru, kaj raka povzroča ali celo, kaj ga je povzročilo pri posamezniku.

Za zdaj lahko pri posamezniku govorimo le o dejavnikih tveganja. Lahko ugotovimo, npr., da je kadil. Lahko ugotovimo, da je bil alkoholik, da se je okužil v preteklosti s kakšnim virusom (hepatitis, papiloma virusi) in je to botrovalo nastanku raka, morda je se ta vrsta raka pojavlja v njegovi družini. Ljudje smo nagnjeni k temu, da se o vzrokih sprašujemo in jih skušamo odkrivati. Domnevamo, da botruje mnogim vrstam raka tudi sodobni način prehrane, ki vsebuje prečiščena živila, industrijske pripravke, prekomerno vsebnost maščob (zlasti živalskih), pretežno mesno prehrano itd., zlasti pa prekomerni kalorični vnos. Res pa je, da smo zaradi dobre prehranjenosti in bolje uravnoteženih ter nadzorovanih živil, že v ranem otroštvu manj izpostavljenim različnim okužbam, se proti njim lažje branimo in zato preživi veliko ljudi, ki bi v časih, ko je bilo stradanje še del vsakdanjika, pomrli. Če se pojavi izrazito stradanje (npr. koncentracijska taborišča, begunci ipd.), se zmanjša človekova odpornost, nastopijo različne okužbe, ki neposredno ogrozijo človeško življenje. Ob prekomerni prehranjenosti pa ogroža človeka visoka telesna teža, povezana s povišanim krvnim tlakom, pa tudi večje tveganje za nastanek raka.

Kaj pa uganka razmeroma mladega človeka, ki je do zdaj ves čas živel zdravo? Lahko, da je bil izpostavljen okolju, v katerem je deloval rakotvorni dejavnik (npr. azbest). Lahko, da je nosilec gena, katerega delovanja še ne poznamo, še ne vemo, da je povezan z rakom in ga ne znamo ugotoviti. Lahko, da gre za naključno napako, ki je imunski sistem zaradi npr. stresa ni prepoznal. Lahko, da bi ta človek, če ne bi živel zdravo, zbolel za rakom veliko prej.

Eden vzrok ne izključuje drugega in domneva se, da je rak najpogosteje posledica različnih dejavnikov. Zdravo življenje je po statističnih raziskavah povezano z daljšim preživetjem, manjšim tveganjem za raka in srčno žilne bolezni, ki imajo tudi lahko usodne posledice. Ali se vam torej “splača” živeti zdravo? Brez dvoma, ne gre za izgubljen trud (verjetno pa v tem najdete tudi nekaj užitka, saj športna aktivnost lahko sprošča in tudi pomirja). Žal pa to ni zagotovilo, da bo za zmeraj vse dobro in vas ne bo doletela hujša bolezen.

Kadar umre star kadilec, lahko opazujete ljudi, kako poveličujejo njegovo užitkarsko življenje, kako je en sam posameznik zanje dokaz, da so priporočila o zdravem življenju verjetno prazne marnje, alkoholike pa nekateri občudujejo, ker ga “tako nesejo” – nekateri umrejo tudi v visoki starosti. Vse to ni nič občudovanja vrednega. Redki ljudje so namreč bolj odporni na rakotvorne snovi, razen tega pa bi, če bi svojo razvado ali zasvojenost opustili, prav verjetno živeli še dlje.

Iz vsega tega se lahko za zdaj naučimo le, da v življenju ni zagotovil in smo ranljivi. Zato nam mora biti dragocen vsak trenutek. Truditi se moramo, da posvečamo življenje stvarem, ki so nam pomembne. Kadar zboli za rakom naš sorodnik ali znanec, pogosto prevzame strah tudi nas. Ta strah je utemeljen samo v primeru, da smo npr. s to osebo delali na istem delovnem mestu, kjer smo bili dokazano izpostavljeni rakotvorni snovi. Vendar tudi v tem primeru ni nujno, da bomo za rakom zboleli tudi mi, saj se lahko na snov različno odzivamo.

Tudi strah in negativno prepričanje, da bomo zboleli, pomeni stres. Zato je bolje, da se obdamo s pozitivnim razmišljanjem. Ali lahko znancem z rakom kako pomagate, jih bodrite, vlijete voljo? Morda jim podarite kakšno zabavno knjigo, ki jih bo razvedrila ali jih obiščete v bolnišnici, kjer se včasih počutijo odtujene in zapuščene.

Lepo vas pozdravljam,

Irena

Draga glasbenica,
o zdravem življenju in “varnosti” pred rakom je veliko govora, verjetno je tudi res, da z zdravim življenjem in prehrano zmanjšaš tveganje, da zboliš, a očitno je v genomu vsakogar “zapisana” njegova usoda. Če bi se človek samo oziral naokoli in razmišljal o tem, kako se morebiti tudi v njegovem telesu nekaj “pripravlja”, bi takšno življenje res ne imelo smisla. Tudi okoli mene umirajo mladi ljudje, kolegi, pred letom dni sem izgubila moža – bil je športnik, zdravo živel, se zdravo prehranjeval, užival v svojem delu, bil ljubeč oče in mož – pa ga je rak zlomil v štirih mesecih, pri 50-tih letih starosti. Pa mi zaradi tega beseda RAK ni “zažrla” strah v kosti in zjutraj se vedno znova razveselim novega dneva. Je pa res, da si potem, ko je za tabo takšna izkušnja, ko si spremljal številne usode pacientov na onkologiji, ko je za tabo takšno trpljenje drugih, prevrednotiš svoje vrednote in se znaš veseliti drobnih stvari, ki jih nekoč sploh nisi opazil. Pa mogoče znaš tudi malce bolj prisluhniti svojemu telesu.
Toliko. Nobenih temnih misli. Živite, kot ustreza vam, ne pretiravajte v ničemer in vaš pogled na svet naj bo bolj optimističen. Tudi pozitiven odnos do življenja, okolice, svojih dragih… je svojevrsten zdravnik!
Želim vam veliko lepih in veselih dnevov!
Marija