… stopnja izobrazbe
1. Prijetno:
Razigranost, veselje, gobčnost. Po glavi ti rojijo majhne, prijetne neumnosti in vragolije.
2. Narezan:
Nadaljevanje stopnje 1, velika nagnjenost k mesenim užitkom. Motorika b.p.
3. Čustven:
Močno izražena čustva. Poudarjena želja po ljubezni – posebno, če nisi doma.
4. Zadet
Tako imenovana projektna stopnja: kolektivno načrtovanje v stilu »ni problema!«. Vse je mogoče; resnico prinese že naslednji dan.
5. Ocurjen
»Pravljična« stopnja: Tvoji pomembni in slavni doživljaji. Sebi se zdiš dober, celo boljši.
6. Ulit:
Vmesna stopnja. V prometu si najhitrejši, v družbi pa fizično obdeluješ luštne sosedice, napad iz bližine, dolgi in pomenljivi dotiki.
7. Nadelan
Poglobljena razprava, ponavadi politična. Rešuješ svet in domovino. Moder si in pronicljiv. Doktorat z levo roko, češ: “Oni mene že ne bojo jebali!”, dvojna slika.
8. Nabasan:
Ta stopnja ima več težkih variant:
a) Petje veselih domačih.
b) Pripovedovanje vicev.
c) Razbijanje inventarja, auf-biks – čreva na planke,…
9. Pribit
Želja po seksu umira. Motorika je že načeta. Možno je petje slovenskih narodnih, pa tudi hudobne pripombe svojim bližnjim, pri oženjenih se pojavi t.i. “Trobčev sidrom”. V zraku lebdijo samo žalostni spomini. Pogled je mnogokratnik realnosti.
10. Doza:
Ravnotežje je zelo prizadeto. Izgovorjava je deloma neartikulirana. Tipično je menjavanje sičnikov in šumnikov ter racionalno skrajševanje besed kot: “A ti mene zumeš, prjatu? Spominska enota crkne (film se strga). Često prihaja do kolcanja in iz sebe dejanja.
11. Kangla
Zaključni stadij. Motorika je enaka ničli. Oseba ne miga več, zato tudi težav z ravnotežjem ni. Vsi ventili puščajo. Običajno je nujen odvoz trupla na servis in pranje prebavil.
12. Tiger
Nastopi naslednji dan. Je zelo neprijetna stopnja. Če ga ne zaliješ pravočasno, crkne sam ob 18:00 ob srednjeevropskem času.
Aja, da še ekstra omenim, če kdo ni sam razbral: Gre seveda za stopnje alkoholne izobrazbe ;-)))
Z ono formalno pa je pri nas večji križ, še posebej sedaj, ko zopet spreminjajo po dolgem in počez…
lp,
mačkon
1 OŠ
2 nižje poklicno izobraževanje
3 nižje poklicno izobraževanje
4 srednje poklicno izobraževanje
5 gimnazijsko izobraževanje, srednje poklicno-tehniško izobraževanje, srednje tehniško oz. drugo strokovno izobraževanje
6 višje strokovno izobraževanje
7 visoko strokovno izobraževanje, univerzitetno dodiplomsko izobraževanje, univerzitetno podiplomsko izobraževanje (magisterij)
8 doktorat znanosti
Tudi slučajno se tako visoko ne cenim. Cenim se toliko kot sem vredna. Vredna sem pa toliko kot me plačajo. Torej…
Potrebno je pomisliti na to, da je visoka strokovna šola (zato se tako tudi imenuje) med višjo in univerzitetno izobrazbo. Imamo pa ogromno izkušenj z “diplomanti” teh šol, ko pridejo na razgovor in se kot prvo enačijo s tistimi z univerzitetno izobrazbo, pričakujejo enako tretiranje in enako plačilo. Vesela sem, da je pri nas v službi takšno stališče, da zaposleni z visoko izobrazbo tudi pod točko razno ne morejo imeti enakega plačnega izhodišča kot tisti z univerzitetno izobrazbo. Se pa vsi (skoraj brez izjeme) enačijo z njimi. In ko jim povemo, da je to razlika, potem pa je nos do tal…
No, in tudi tukaj očitno tistim ni prav…. to sem tudi pričakovala.
Ne, nikdar nisem trdila tega, ampak treba pa je najprej pri sebi razčistiti (imamo nekaj primerov v službi, ki so napravili še en letnik in so diplomirali na visoki šoli – ter takoj zahtevali plačo za univerzitetno izobrazbo!), da to ni univerzitetna stopnja in da je med njima razlika.
Tako kot je bila razlika in je razlika med višjo in visoko izobrazbo, tako je in bo vedno tudi med visoko in univerzitetno!
Gospa, gospodična ali pa gospodičnica Vesna:
Stopnje izobrazbe sem citiral iz E-strani Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje. Ali se s takšno razdelitvijo strinjam, je drugo vprašanje, ampak takšna je v Sloveniji uradna razdelitev (če se motim, pa si vabljena, da me popraviš).
Pa naj še pripomnim, da nimam “samo” visoke šole, da ne boš mislila, da gre za osebno užaljenost.
lp,
mačkon
Mene pa zanima razlika med visokošolskim in univerzitetnim programom.
Včasih sta obstajala samo dva programa dodiplomskega študija in sicer: višješolski in visokošolski. Slednji se je očitno nekoč razcepil v dva … kako je zdaj s tem? Če si diplomiral po štirih letih (in absolventskem stažu) ter napisal dipl. nalogo, imaš torej zdaj univerzitetno in ne visokošolsko izobrazbo (včasih je bila to namreč visokošolska izobrazba, ki je bila najvišja stopnja univerzitetnega študija pred magisterijem).
Mi prosim lahko kdo to pojasni?