Spoštovana

Naš fantek tako hitro raste…spet imam (tokrat eno kratko) vprašanje za vas.

Ob opori na tleh (ob kavču) in večinoma v svoji stajici se je začel postavljati na nogice.. .
Moje vprašanje se nanaša na stajico (ki ima drugače na dnu jogi vložek), če ga moramo tudi tam paziti ko se bo želel spustiti dol, da ne bo padel? v stajici sam vstane- se drži za ogrodje stajice..in izgleda da bolj kot za oporo, se drži za ravnotežje..
Potem večinoma pade na ritko, ampak se včasih tudi ko pade na ritko-odbije na hrbet. Včasih pade naprej (se nekako ujame z rokami pred sabo ali pa ne in prileti z glavo na jogi ali v mrežo)
Ali ga pustimo, da se bo sam naučil spuščati na tla-pač tako s padci …ali je to lahko preveč neverno zaradi višine, da se lahko kako poškoduje? – kar se tiče stajice sprašujem

Poleg tega zdaj od začetka še stoji na prstih včasih…

potem bi kot tretje pa vprašala še koliko časa v povprečju traja od takrat ko se prvič postavi na nogice, do takrat da tudi shodi..

hvala, lep pozdrav.

KOliko je star?
Otrok se mora naučiti tudi padati. Če pade na ritko, je to v redu. Enako, če se pri padcu naprej ujame na roke.
Če se le pri vstajanju postavi na prstke, potem pa stoji na celem stopalu, je to v redu.

Na tretje vprašanje se ne da odgovoriti. Od nekaj tednov do nekaj mesecev.

Star je 9 mesecev in tri tedne in zdaj vztrajno vadi vstajanje..

Torej potem ga lahko v stajici pustimo da pade.. ? Kaj pa če se pri padcu naprej ne bi lepo ujel in malo padel še na glavico-bo kaj narobe? (je pa jogi na tleh v stajici -kot sem zapisala)

Na stanovanjskih tleh, kjer je trda površina pa ga pazimo…ko se bo želel spustiti..

Stajica je namenjena otroku, ki vstaja, pada in v njej je otrok zaščiten pred resnejšimi padci. Si tudi ne predstavljam, kako bi ga zaščitili, da ne bi padel, saj ne morete pravočasno preprečiti, razen, če ste z njim v stajici. Otrok se tudi s padanjem nauči prestrezanja, ravnotežja. Učimo se s poskusi, uspehi in neuspehi. Pretirano zaščitništvo pa običajno pomeni le nerodnega otroka, ki se tudi po toboganu ne more spustiti brez nadzora.

Pozdravljeni!

Moja skoraj 11 mesečna hči že kar nekaj časa stoji na nogicah, delamo že kratke “sprehode” in seveda tudi sama gre o opori (npr. kavču). Opazila pa sem, da desno nogico obrača malo navzven in da jo včasih celo potegne po tleh, če jo držim pod pazduhu, da malo gre. Takrat jo ponavadi dvignem, ker pač menim, da je mogoče utrujena in da to počne od utrujenosti. Predvsem me zanima kako ji naj pomagam, da desne nogice ne bo obračala navzen? Veliko časa je bila bosa, sedaj pa že tudi kar nekaj časa prakticiramo Cicibanove sandalčke. Hvala za vaš odgovor.

Otroka čimveč pustite popolnoma samega, nikakor nobenega dvigovanja ali pomoči pod pazduho, ker se s tem ničesar ne nauči, niti lovljenja ravnotežja niti pravilnega polaganja stopal. Čimveč naj bo bos, saj le tako stopalo dobi dovolj pravilnih informacij.

še eno vprašanje..če lahko..

Kako oz. kdaj vemo, da je otrok sposoben in lahko dela svoje prve korake z oporo-vodenjem za roke nas staršev ? Ko se bo sam začel prestopati v stoječi drži ?

Ali, če drugače vprašam;
kdaj mu lahko starši pomagamo hoditi – kdaj se straši lahko vključijo, da je za otroka to pomoč pri nečem kar že osvaja-v kar je že pripravljen-in da to ni prehitevanje strašev v hojo-stopicanje, ki ga še ne zmore…

hvala še enkrat, lep večer

Otrok je sposoben hoje, ko se sam spusti in hodi. Ne potrebuje vaše pomoči. Hodi ob opori (stopica), ob pohištvu, potem pa se spusti in gre, ko je dovolj natreniran in zrel za to. Otrok se nauči vsega sam, z našo pomočjo običajno samo nepravilno.

Pozdravljeni!

Moja hči je stara že skoraj 16 mesecev. Kobacati je začela pri dobrih devetih mesecih, vstajati ob opori pri 10,5 mesecih, vendar je stanje na nogah in premikanje ob opori ni nikoli kaj prida zanimalo, čeprav oboje zna. Večino časa je vseh štirih (tudi recimo če mora ob kavču narediti le nakaj korakov, da doseže nek predmet, se vmes raje spusti na kolena in ponovno vstane), tehniko kobacanja in njene razne variacije ima tako naštudirane v nulo, povsod pride, prileze, pri tem je hitra. Tudi ko jo postavim na tla ob opori, se hitro spusti na tla in šiba naokrog, enako, če jo primem za rokice. Izgleda, kot da enostavno nima interesa, da bi hodila, ker tega s svojo okretnostjo na vseh štirih ne potrebuje. Tudi njena sestrica je shodila šele malo pred 17. mesecem, tako da se s tem tokrat nisem prav nič obremenjevala, zdaj pa vendarle začenjam razmišljati, da bi morda potrebovala kako spodbudo, ki bi ji vzbudila zanimanje za hojo. Kaj menite o tem?

Hvala za vaš trud in srečno!

Če je otrok zdrav in se je do sedaj razvijala normalno, kar bi po opisu kobacanja lahko sklepali, potem bo shodila, ko bo hotela. Ne potrebuje posebne vzpodbude, hoja je v nas programirana.