Čisto sem na dnu, moja samopodoba in samozavest sta padli. Svoje stiske pa ne morem ven spraviti kaj šele komu zaupati. Imela sem prijatelja, ki je bil tudi moja ljubezen in jaz njemu vse. Toda ni hotel se več postaviti zame. Začel me je kritizirati za vse napake sto let nazaj, če tako rečem. Vabila sem ga na izlete, kar je nekoč bil najin najlepši trenutek, zdaj pa teh ni več niti na mojo ali njegovo pobudo, ker misli, da nisem zaslužila. Zaradi njegovih prošenj sem potrpela, toda ne morem več. Skregana sva do konca. Ne zna več mi normalno kaj reči ne da bi očital za vsako stvar nazaj. Obupno, jaz pa niti spat ne morem več. Najraje bi odšla iz mesta, kjer živim na drugi konec sveta. Za mojim hrbtom govori prijateljem o meni in nenadoma so vsi proti meni. Moje plati pa nihče ne pozna. Vem, da sta dva vedno odgovorna, toda eden je bolj običajno. Pravi, da ne more prevzeti odgovornosti, ki jo pričakujem.

REs ne vem, niti prijatelji me ne razumejo, kaj je z mano. Njemu bi tudi rada pomagala, toda očitno je, da ga moram pustiti pri miru. Tudi sama nisem več najmlajša.

Annn

preprosto ga moraš pustiti, naj gre svojo pot, ti pa svojo, vendar se nikar ne zapiraj in si sama ne delaj barier, pa kaj če trenutno tako mislijo, ker jim je on povedal. ČAs bo že pokazal resnico, vendar ne vlagaj energijo v to, da jih prepričaš v nasprotno.

Delaj tako kot je tebi najbolj prav in tako kot ti misliš, da je najbolj prav. Seveda velikokrat boli, vendar je potrebno gledat naprej in ne nazaj. KAjti nekje se morajo zapreti vrata, da se drugje odprejo.

Veliko poguma

Primož

Kruto, toda resnično dejstvo je, da se pota ljudi srečujejo in razhajajo. Pravih prijateljev je zelo malo. Čas in življenske usode prinašajo spremembe v bivanje in sobivanje. Na nas je, da se okoliščinam prilagajamo. Ne vem, kako se tvoj prijatelj spreminja, vsekakor pa se je pokazal kot nedozorela, egoistična in šibka oseba, ker s tem, da pripoveduje o tebi,seveda le s svojega stališča, išče zaščito v širšem okolju. Na kraj pameti pa mu ne pade, kakšne posledice utegne imeti to zate. Pusti ga, naj živi svoje življenje. Vem , da sicer obstoja rek, da je potrpljenje božja mast, vem pa tudi, da je revež, ki se z njo maže. Zato mu le povej, da tudi on ni popolnoma perfekten in da bi lahko tudi ti imela precej za povedat o njem. Upam, da bo to vzel kot grožnjo in bo nehal s svojimi pripovedmi. Lep pozdrav.