stiki
Oh Janja, draga kolegica, moja starša sta še sedaj srečno poročena in hvalabogu tudi zdrava. Živimo skupaj in žal…. brca v temo. Je težko verjeti tako kruti zgodbi, kajne? Saj se bo končala, verjemite. Lepo vas pozdravljam v upanju, da vi nikdar ne izveste kaj takega, proti čemur se je (vsaj v naši državi) zelo težko boriti. Marija
Ja, Marija, v tem imaš prav. Nekaj groznega se mora zgoditi, žal, da službe, ki so za to postavljene in plačane, na tem kaj naredijo. Res – žal! Tudi v našem kraju se je tak primer, da je mati posegla po hladnem orožju in se na ta način skušala ali braniti, ali opozoriti nase in na otroka, za katerega je skrbela, že zgodil. In post postum: en kup govorjenja, ugibanja, opravljanja, “strokovnih nasvetov” …. ukrepanja – žal nič! Mati je sicer resda pristala v priporu, vendar je bila zaradi “zmanjšane prištevnosti” kmalu izpuščena. Kaj pa otrok? Sinček, takrat star pet let? Kako bo živel, kakšno bo njegovo prihodnje življenje, kako se bo znašel v tem krutem svetu “resnice”, ko ga bodo prijatelji spraševali po “morilsko nagnjeni materi?” O bog, ko bi človek lahko ……
