Pozdravljena !
Pred 8 meseci se je moj bivsi partner odlocil, da bo bolje če živiva z sinom sama, on pa se je odselil. Meni je bilo grozno težko, a sem kmalu ugotovila, da gre življenje naprej in sem se nehala ozirati nazaj.
Ko sva se z bivsim partnerjem pomirila (predvsem sem morala jaz) sva uredila stike na CSD. Kot večina očkov je tudi on dobil možnost obiska dvakrat tedensko, ter vsak drugi vikend. Pobuda, da “na papirju” urediva stike je bila njegova, saj je bil mnenja, da bom komplicirala, kar se tiče stikov,…
Zadnje štiri mesece je imel svojega sina v povprečju 15 ur mesečno, nikoli se ne drži ure, pride ga iskat kasneje, pripelje ga vsaj uro prej,..Ker ga jaz ne želim več videti, poteka “predaja” vedno brez mene. V zadnem mesecu, pa mi je začel nagajati, najprej se je začelo z tem, da je tik pred zdajci odpovedal in ni prisel po sina (jaz mu tega zadovoljstva, da mi s tem ruši načrte nisem dala), nazaj je zahteval stvari, ki jih je kupil sinu, pozabil, da ima rojstni dan,….
Groza me je poletja, ko bo zahteval sina za teden dni, da bo sel na morje – vem, da mi bodo na CSD rekli, da ima do sina enake pravice kot jaz, ter da je upravičen do tega tedna,…Jezna sem, ker taisti ljudje ne vidijo, da ga ni prišel pogledat 1 mesec dni, ko je bil na dopustu, ga ni previl, nahranil, peljal k zdravniku,…
Skratka, zanima me kaj lahko naredim-sina mu ne zaupam za en teden, saj ga do sedaj v 8 mesecih ni imel niti en cel dan,-ali je v očeh zakona resnično on enak meni glede na najinega sina.
K

ce mu ne zaupas in je RES tako grozno , potem lahko zahtevas stike pod nadzorom (socialne delavke)
Reda ga pa tudi lahko naucis…tako da se dosledno drzis napovedanih ur…ce bo zamudil dve uri, potem naj vaju s sinom takrat ne bo vec doma, prezgodnje vrnitve se pa ubranis tako, da te do napovedane ure enostavno ni doma…

Vem, vem. Tezko je.
Tudi sama sem dozivela, da sem sla v ‘njegovem’ vikendu na trodnevni izlet, ki je na sreco odpadel – ker sem ob vrnitvi nasla oba otroka stati pred hiso v dezju…..dan in pol prej kot je bilo zmenjeno, brez obvestila, brez razlage….mene pa lahko ne bi bilo se dva dni….

Ne mislim, da je slab oce, Vem da ga previje, nahrani,…ampak kako naj mu ga zaupam, ce ga dosedaj ni imel niti en cel dan, ne ve kako poteka sinov dan. Kaj rad je, kdaj gre spat, kako se potolazi,…ga niti ne zanima. Sina vzame v vrtcu, pripelje ga k moji mami, tako, da se midva ne srecujeva (za oba je tako bolje), vendar se nikoli ni prisel tocno, pripelje ga vsaj 1/2 prej, kako bi bilo ce ne bi bilo moje mame doma. A bi ga kar tam pustil?

Sicer pa kaksno pravico ima on vzet žižkota, če mu je že 2 uri tedensko preveč. Sej bi meni tudi pasalo biti malo sama, ampak ne tako, da bom teden dni histerirala, pa se nikamor ne bom mogla saj bo velika verjetnost, da ga prej pripelje domov.

Draga K in druge!

Stiki staršev in otrok so zelo vroča tema tudi na tem forumu. Predvsem imam v mislih vse tiste mamice in mame, ki so ostale otrokom skrbnice in so jim bili otroci zaupani v varstvo in vzgojo po tem, ko sta se s partnerjem razšla.
Njihovi bivši partnerjim (včasih pa tudi one same) otrokom pogosto zagrenijo še tistih nekaj trenutkov s staršem, s katerim ločeno živijo.

Tako bi ob tej priložnosti pozvala vse, ki imamo, imate in imajo takšne probleme z očeti svojih otrok, da se včasih ugriznete v jezik, pogledate stran, preštejete do deset ali kakorkoli že… Zavedati se namreč moramo, da se v primeru prepiranja in dokazovanja kateri je boljši in bolj odgovoren starš, dela največja škoda otroku.
V mislih pa moramo imeti tudi to, da partner pogosto le poskuša razdražiti drugega, še posebno, če se on “ne čuti kriv” za razpad zveze.

Zato z močjo samokontrole in pameti v roki na naslednje srečanje, pa bo že mnogo bolje.

!!! Seveda pa velja posebna previdnost v primerih, kjer obstaja nevarnost nasilja nad otrokom. Takrat pa le pod strokovnim vodstvom v tako imenovanih varnih sobah.